Boljše sodelovanje policije v BiH za nove varnostne izzive

Mirsad Vilić je eden redkih policistov v BiH, ki je v organizaciji State Departmenta diplomiral na prestižni akademiji FBI.

Iza sebe ima bogato izkušnje na policijskih položajih od najnižje do najvišje stopnje. Preden je prevzel vodenje Direktorata za koordinacijo policijskih organov BiH, je bil poveljnik enote za posebno podporo SIPA od njene ustanovitve.

V pogovoru za agencijo PATRIA Vilić med drugim govori o številnih pristojnostih direktorata, ki ga vodi, izzivih, ki ga čakajo, ter zagotavljanju varnosti pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami.

PATRIA: Koliko uslužbencev ima direktorat in koliko objektov vaši uslužbenci varujejo? Je kapaciteta direktorata glede na število objektov, za katere ste odgovorni, zadostna?

VILIĆ: Direktorat za koordinacijo policijskih organov BiH zagotavlja varovanje objektov in VIP oseb na podlagi zakonov, mednarodnih obveznosti in ustreznih predpisov, ki jih sprejema Svet ministrov BiH. Direktorat varuje 168 objektov, vključno z državnimi objekti, objekti VIP oseb na njihovih domovih, diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in rezidencami. Trenutno ima direktorat 810 zaposlenih, kar predstavlja 63,9 % celotne sistematizacije.

Kljub nezadostni zasedenosti direktorat vlaga maksimalne napore, da bi zagotovil zadovoljivo raven varnosti oseb in objektov z izjemnimi napori zaposlenih, še posebej policistov. Pomanjkanje zaposlenih nadomeščamo z nenehnim opremljanjem in usposabljanjem, prisiljeni pa smo naše policiste izredno angažirati. Za kadrovsko krepitev direktorata v Agenciji za izobraževanje in strokovno usposabljanje usposabljamo 49 kadetov za začetni čin policista. Ti policisti bodo nastopili službo v začetku maja 2015. Direktorat bo v prihodnje nadaljeval z zaposlovanjem novih kadrov v skladu z odobrenimi proračunskimi sredstvi.

PATRIA: Kakšne so pristojnosti direktorata?

VILIĆ: Naloge iz pristojnosti direktorata so številne in obsežne, navedel bom le nekatere, da bi državljani razumeli, da naše delo ni le fizično varovanje zgradb ali oseb. Ta direktorat je ena ključnih institucij na področju varnosti. Domače oblasti in mednarodna skupnost bi nam morale pomagati pridobiti ustrezen status v okviru obstoječe policijske strukture na državni ravni. Nekatere naše pristojnosti vključujejo komunikacijo, sodelovanje in koordinacijo med policijskimi organi BiH, nato komunikacijo, sodelovanje in koordinacijo med policijskimi organi BiH in ustreznimi organi v BiH glede vprašanj policijskih zadev mednarodnega značaja ali mednarodnega pomena, ali glede vprašanj, ki so v pristojnosti Sodišča BiH, komunikacijo in sodelovanje z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi glede vprašanj policijskih zadev mednarodnega pomena ali skupnega interesa... dnevno združevanje varnostnih informacij, pomembnih za Bosno in Hercegovino, ter za opravljanje nalog iz pristojnosti policijskih organov BiH, dnevno spremljanje stanja varnosti in obveščanje pristojnih policijskih in drugih organov BiH, zbiranje, spremljanje, analiziranje in uporaba podatkov, pomembnih za varnost Bosne in Hercegovine...

Iz zgoraj navedenih nalog iz pristojnosti je razvidno, da direktorat predstavlja novo kakovost v policijski strukturi BiH. Njegova primarna misija je služiti drugim policijskim agencijam v BiH, da bi te učinkoviteje opravljale naloge iz svojih pristojnosti z nenehnim izboljševanjem komunikacije, koordinacije in sodelovanja doma in na mednarodni ravni, kar bo imelo za posledico učinkovitejše soočanje z organiziranim kriminalom, korupcijo, terorizmom in drugimi varnostnimi izzivi, s katerimi se sooča BiH.

PATRIA: Kako vam je delo olajšal podpisan sporazum z EUROPOL-om, ki vključuje tudi zelo pomemben segment, to je izmenjavo podatkov?

VILIĆ: Bosna in Hercegovina trenutno ima podpisan strateški sporazum z EUROPOL-om, ki pomeni izmenjavo strateških in tehničnih informacij. Kar zadeva izmenjavo kriminalistično-obveščevalnih podatkov oziroma osebnih podatkov ter uporabo analitičnih delovnih datotek in drugih baz podatkov EUROPOL-a, bo Bosna in Hercegovina lahko uporabljala in izmenjevala le-te po podpisu operativnega sporazuma z EUROPOL-om. BiH bo kmalu začela pogajanja z EUROPOL-om za podpis operativnega sporazuma. V tej smeri so strokovnjaki EUROPOL-a opravili oceno varstva osebnih podatkov v BiH in ocenili, da je varstvo osebnih podatkov v BiH zadovoljivo. To v bistvu predstavlja enega temeljnih predpogojev za začetek pogajanj za podpis operativnega sporazuma.

PATRIA: Kako ocenjujete sodelovanje z drugimi državnimi policijskimi agencijami, entitetnimi in kantonalnimi MUP-i?

VILIĆ: Kot smo že navedli, je bil direktorat v nekem smislu ustanovljen kot potreba in odgovor na decentraliziran in kompleksen koncept delovanja policijske strukture v BiH. Imamo jasno vizijo glede komunikacije, sodelovanja in koordinacije med vsemi, ki potrebujejo našo podporo, in sledimo tej poti. To je pot medsebojnega spoštovanja in partnerstva pri skupni nalogi soočanja s kriminaliteto v okviru zakonskih pristojnosti, z namenom ustvarjanja varnejšega okolja za vse državljane BiH. Moram poudariti, da smo že naredili velik korak, tako za direktorat kot za vse policijske institucije, in sicer s podpisom Sporazuma o medsebojni pomoči in sodelovanju (MAA) petih agencij, pristojnih za izvajanje zakonov - Direktorata za koordinacijo policijskih organov BiH, Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), Službe za tuje zadeve BiH, Zvezne uprave policije in Ministrstva za notranje zadeve Kantona Sarajevo. Upam, da se bo takšen način sodelovanja razširil na vse policijske agencije v BiH. Na splošno moram reči, da se sodelovanje med policijskimi agencijami v BiH nenehno izboljšuje, vendar obstaja cel kup izzivov in prostora za nenehno izboljševanje in dvig tega sodelovanja na višjo raven.

PATRIA: Delavnica, ki bo potekala jutri (torek, 9. september), se nanaša na spremembo Kazenskega zakonika BiH v zvezi z odhodom državljanov BiH na tuja bojišča. Kakšna je vloga direktorata pri tem?

VILIĆ: Direktorat za koordinacijo policijskih organov BiH je skupaj s Tožilstvom BiH pobudil in organiziral delavnico, katere cilj je učinkovito izvajanje člena 162 b. Kazenskega zakonika BiH, ki kot kaznivo dejanje predvideva sodelovanje naših državljanov v vojaških, paravojaških in parapolicijskih formacijah na tujih bojiščih. Na delavnici so potrdili udeležbo predstavniki policijskih in drugih varnostnih organov v BiH, Tožilstva BiH, Sodišča BiH, določenih mednarodnih organizacij in podobno. Pričakujemo okoli 40 udeležencev te delavnice. Vsak, ki želi svoja izkušnje s področja varnosti deliti z nami, bo v direktoratu naletel na široko odprta vrata.

Zagotovo so izkušnje in najboljše prakse iz držav, ki so se že soočile s takšnimi varnostnimi izzivi, še posebej v smislu odkrivanja in preganjanja storilcev takšnih kaznivih dejanj, ključnega pomena za policijske, varnostne in pravosodne organe v BiH. Pričakujem, da bo ta delavnica dala odgovore na nekatera vprašanja, ki bodo policijskim silam v BiH omogočila učinkovitejše odkrivanje in preiskovanje storilcev teh kaznivih dejanj. Če se bo pokazala potreba po dodatnih vsebinah, kot so usposabljanja in podobno, jih bo direktorat organiziral s svojimi partnerji doma in v tujini.

PATRIA: Ali kdo v BiH, mislim na pristojne agencije, razpolaga s podatki o tem, koliko državljanov BiH je na tujih bojiščih, koliko organizatorjev je v BiH? Kako se sploh spopasti s to kompleksno problematiko, s katero se sooča ves svet?

VILIĆ: Trenutno ne razpolagamo s takšnimi podatki, vendar je razvidno, da policijske agencije v okviru svojih pristojnosti delajo na tem problemu, kar kažejo tudi zadnje akcije, ki smo jih imeli priložnost videti. Menimo, da je treba tudi na tem področju nenehno izboljševati koordinacijo dela policijskih agencij v BiH za skupno delovanje in učinkovitejše soočanje s tem varnostnim izzivom. Direktorat ima svoje predstavnike v Udarni in Operativni skupini za boj proti terorizmu, katere delo vodi Tožilstvo BiH.

Manj ali bolj nobenega varnostnega izziva, oziroma pojavnega oblike kriminalitete, še posebej ne terorizma ali kriminalitete, ki temelji na ideologiji, ni mogoče preprečiti ali se mu učinkovito zoperstaviti le z represijo brez vključevanja tako imenovane »širše družbene skupnosti«. To vključuje vse institucije države, še posebej družino in izobraževalni sistem, akademsko skupnost, verske in moralne avtoritete v državi.

PATRIA: Po demonstracijah 7. februarja se je pokazalo, da je ključni problem pomanjkanje postopkov za skupno ukrepanje v kriznih situacijah. Je bilo glede tega kaj storjenega?

VILIĆ: Direktorat, SIPA, Služba za tuje zadeve BiH, FMUP, FUP in MUP Kantona Sarajevo so 10. junija 2014 podpisali Sporazum o medsebojnem izvajanju pomoči in operativnem sodelovanju agencij za izvajanje zakonov. Sedaj je natančno znano, kdo, kaj in kdaj dela, in seveda, kar je najpomembneje, medsebojno pomoč. Ta sporazum, moram poudariti, se nanaša le na zgradbe v Sarajevu, ki so pod varovanjem. Intenzivno delamo na tem, da bi takšen sporazum podpisali tudi z drugimi agencijami, oziroma MUP-i, da se 7. februar ne bi ponovil ne le v Sarajevu, ampak tudi v vseh mestih BiH.

PATRIA: Ste pripravljeni na spremljanje varnosti volitev 12. oktobra?

VILIĆ: Da. Direktorat je na čelu Operativnega štaba in v sodelovanju z drugimi policijskimi agencijami bo pripravljen operativni načrt, na podlagi katerega bo vsakdo imel nalogo spremljanja varnosti volitev.