BOLEZNIKE POLITIKE USTVARJAJO BOLEZNA DRUŽBA Kriminalci in vojaški zločinci vzorniki novim generacijam!

Piše: Amra Vrabac 

---

Tragični dogodki v Beogradu in okolici Mladenovca, kjer je življenje izgubilo 16 oseb, med njimi devet otrok, bodo Srbijo za vedno zaznamovali. V dveh dneh sta se zgodila dva takšna zločina, ki sta nezabeležena. V enem primeru je storilec mladoletnik, eden najboljših učencev, v drugem pa 21-letnik, čigar vzorniki so bili obsojeni kriminalci.

Dneve odmeva vprašanje, zakaj se je to zgodilo. Ali bi se ga dalo preprečiti, kdo je odpovedal, čigava je odgovornost. V enem primeru je storilec otrok, v drugem mladenič, ki je več let kazal znake nasilja, zlorabljal živali, nadlegoval sosede brez kakršne koli sankcije. 

V dneh, ko je Srbija ovita v žalost, so končno dobili bes psihologi, psihiatri, ljudje od stroke. Toda kljub temu si je predsednik Srbije Aleksandar Vučić vzel pravico, da je zdravnik, psihiater, tožilec in sodnik. Vrnil bi celo smrtno kazen, če bi le lahko. Toda to so vse posledice.

Aleksandar Vučić je že vrsto let udeleženec TV oddaj na televizijah, ki promovirajo nasilje, eksplicitno vsebino, kjer gostujejo obsojeni vojaški zločinci, zanikajo se zločini in žrtve, seje se sovraštvo, se norčuje iz sodišč in pravice. Srbija že vrsto let živi v popolnoma motenem sistemu vrednot, predsednik Srbije pa je večna žrtev.

Zato je bil presenečen, ko ga je novinar vprašal, kje je njegova odgovornost v vsem tem, ko je javno mahal s slikami pohabljenih žrtev Veljka Belivuka in kriminalnega podzemlja.

Eksplozija resničnostnih šovov z najbolj gnusnimi prizori nasilja, erotične vsebine, neprimerna glasba, ki vsiljuje napačne in motene vrednote, ki jih najhitreje zaznavajo mlajše generacije, je proizvedla kaotično družbo. 

Družbena omrežja in komunikacijski kanali so popolnoma pohabili kakršne koli norme spodobnega obnašanja. Javno se obračunavajo kriminalci, grozijo z orožjem, umori v prenosih v živo do pozne noči, ki jih spremljajo na stotine tisoč sledilcev. Mladi postajajo nekakšni novi kristijani, belivuki, pripadniki klanov in to jih privlači...

Politika v Srbiji se nikoli ni odmaknila od dogodkov 90. let, priznala in obsodila zločine, priznala žrtve, nikoli niso bili sprejeti sodni sklepi za vojne zločine. Namesto kesanja se v Srbiji povsem prosto prodajajo majice „Nož, žica, Srebrenica“. Vsakega 11. julija „obraz“ Srbije branijo Ženske v črnem in nekaj posameznikov, ki še vedno svobodno mislijo, dokler Vučić tudi tega ne prepove. 

Takšen odnos do preteklosti se prenaša iz generacije v generacijo, pripravljenih na nove zločine. Kajti če jih niso pripravljeni obsoditi, potem so jih bolj pripravljeni ponoviti. Histerija, kateri prispeva tudi sam Vučić s stalnimi televizijskimi monologi o napadih, odvzemanju ozemlja, bombardiranju, vlogi žrtve, da se Srb mora braniti, ko mu prekipi, kot rezultat ne more prinesti nič dobrega.

Brez kakršne koli sankcije se s TV zaslonov smejijo kriminalci, vojaški zločinci, opravičujejo se zločini, zanikajo žrtve. Ustvarja se kult orožja, družbena omrežja so preplavljena s slikami otrok v četniških uniformah, s kokardami, sabljami, bodali, orožjem. Objavljajo se videoposnetki iz šol, na katerih se otroci pretepajo, pojejo četniške in nacionalistične pesmi. In na to nihče ne reagira.

Družba je bolna toliko, kolikor je bolna politika, ki vodi to družbo. Mnogi se bojijo, da se podobna situacija ne bi zgodila v BiH. Če pa samo pogledamo, kaj nam sporočajo politiki in katere vrednote nam vsiljujejo prek družbenih omrežij, nam ostane le upanje, da se nam zlo ne zgodi.

Za nekatere politike je normalno, da hodijo oboroženi po Sarajevu, da so jim obsojeni kriminalci 'moralne vertikale', drugim pa je spet normalno, da za seboj imajo deset pripadnikov zasebnega varovanja. Oboroženega ali ne, povsem vseeno.

Predsednik bh. entitete RS in vodja SNSD-a Milorad Dodik grozi državni policiji SIPA-i in jim prepoveduje delovanje na območju RS. Ko je bil član Predsedstva BiH, so ga spremljali pripadniki MUP RS. Dodik je svojim volivcem poslal sporočilo, da lahko postopajo enako, ker tudi zanj ni bilo sankcije. Ni je niti za stalno zanikanje genocida v Srebrenici, zanikanje žrtev. Ni sankcije niti za tiste, ki grozijo z novimi teritorialnimi reorganizacijami, zanikajo združeni zločinski podvig, želeli bi si pozabiti žrtve, ki so opomin, da se zlo nikoli več ne ponovi. Zdi se, da za politike ni sankcij, ne glede na to, kaj rečejo in naredijo...

Kje je odpovedal izobraževalni sistem

Šolski izobraževalni sistem je zdaj morda moderen, uporabljajo se nove tehnologije, vse je hitrejše in dostopnejše, vendar je vse manj znanja in resničnih vrednot, ki bi jih otroci morali sprejeti. Tisti, ki sprejemajo odločitve, bi se morali nujno posvetiti učnim programom. Otroci, pa tudi učitelji, so preobremenjeni. O diskriminaciji, ki v šolah obstaja, nihče več ne govori, ker postaja normalna. Zaradi družbenih omrežij je vse postalo dostopno, kaj počnejo starši učencev, ali so znani ali ne, s kakšnim avtomobilom prihajajo pred šolo, kje dopustujejo. Prosvetni delavci zelo pogosto prestopijo mejo in vstopijo v zasebne odnose z nekaterimi starši. Ni skrivnost, da so se tudi v sarajevskih šolah ustvarjali elitistični razredi učencev, katerih starši so premožni. Takšna praksa nikomur ne more prinesti dobrega. Številni primeri vrstniškega nasilja se skrivajo, v mnogih sodelujejo tudi sami učitelji. Kakšno kontrolo prestajajo učitelji, ki poučujejo učence? Šola je nekoč bila institucija, kjer ste dobili vzgojo, pozornost in disciplino, kjer ste učitelja gledali kot drugega starša. Danes tega skorajda ni več. 

Starši nimajo nikakršnega nadzora nad otroki. Mnogi od njih bodo to tudi priznali. Materializem in kapitalizem sta popolnoma uničila osnovne vrednote družine. Kdaj ste zadnjič slišali, da nekdo dela osem ur, spi osem ur in ima osem ur na dan za družino. Redko ali nikoli. Sodoben način življenja je privedel do propada številnih družin. V celotni regiji. Stanje je alarmantno tudi v BiH, kjer je daleč večje število ločitev kot sklenjenih zakonskih zvez. Če se vrnemo 50 let nazaj, so tudi naši starši imeli službe, plačevali so položnice, vendar živeli normalno življenje. Ni bilo Instagrama, TikToka, kjer so vsi lepi, bogati in srečni. To je popolnoma lažna slika, ki dolgoročno pušča posledice na vsako družbo, najbolj pa na mlade. A ko se zgodi tragedija, je prepozno. Spremenimo zdaj, kar lahko...