Bogati muslimani so prodali vero za večerjo obujenemu Zahodu: Palestina je realna slika sveta, v katerem živimo!

Piše: Rasim Belko

Palestinsko vprašanje je še enkrat dokazalo, da svetom vladajo krvoločne zveri in pokvarjeni umi. Prvim je kri palestinskih otrok na rokah, a ne oklevajo in v raketne in druge morilske sisteme Izraela zlivajo dolarje in evre. Drugi grozote v živo opazujejo kot le še en segment družbe spektakla, ki je postal odporen celo na slike tisočerih ranjenih otrok.

Vojne je bilo tudi prej, a nikoli se kot danes v Palestini tako kruto ni združil svet v ubijanju civilistov in otrok, ki so nastanjeni po bolnišnicah, begunjskih taboriščih in podobno. In ne glede na to, kako lagali, eni ali drugi, je Palestina dejansko sama v svojem boju.

Od Zahoda je to tudi pričakovano, saj njegova politika na Bližnjem vzhodu je osnovni povzročitelj konfliktov in prelivanja krvi. To je tista politika, ki se bori proti teroristom z rušenjem šol, bolnišnic, verskih objektov, begunjskih taborišč. Vse to je na tarči topništva, kupljenega iz proračuna, ki so ga odobrili DEMOKRATIČNO IZVOLJENI uradniki Zahoda. Demokracija na Zahodu je tako postala sinonim sistema za ubijanje v preostalem delu planeta, v Palestini še posebej.

Kajti, medtem ko Izrael neselektivno ubija vse, kar se premika po Gazi, z Zahoda prihaja tako vojaška kot diplomatska pomoč “izraelski pravici do samoobrambe”. Izrael je nastal z ugrabitvijo dela države Palestine in desetletja kasneje morilci pod zastavo mirovnikov z Zahoda poskušajo najti rešitev za izraelsko-palestinski problem, ki je v svojem bistvu zahodno-palestinski problem. A Zahod, kot tudi Izrael, nikoli ne bo privolil v rešitev dveh držav, niti jim to ni bil nikoli cilj. V njihova načela in merila že zdavnaj nihče več nima pravice verjeti. Kajti, ta merila so spremenljiva vrsta od države do države.

A palestinsko vprašanje nikoli dejansko ni bilo samo vprašanje Zahoda in Izraela. Le nekoč je obstajala vsaj minimalna pripravljenost muslimanskih držav, da hitreje reagirajo in preprečujejo krvavečo morijo, kakršno gledamo danes.

Namesto agresivne diplomatske kampanje in jasno zasedenih stališč, da se genocid in vojne zločine nad civilisti in otroki Palestine mora takoj ustaviti, se Arabci, ki obkrožajo ali pripadajo prostoru Bližnjega in Srednjega vzhoda, obnašajo, kot da je Izrael volk, ki jim je njihove ovce.

Imajo denar, imajo bogastvo, od katerega je odvisen svet, a še vedno delujejo izključno kot napihnjena lutka, ki straši tiste majhne, medtem ko se veliki z njimi igrajo. Med njimi je tudi sveta dežela, čuvarka Kible, ki je vero že zdavnaj prodala za večerjo, mnogi pa so jo le sledili v tem.

Dejansko, glede na to, kako dolgo traja palestinsko trpljenje, pa tudi trpljenje nekaterih drugih muslimanskih držav in skupnosti, se z precejšnjo gotovostjo lahko reče, da je največje število muslimanskih držav prodalo vero za večerjo.

Kajti, islam zavezuje muslimane, da pomagajo tudi nemuslimane, kaj šele brate po veri. A palestinsko trpljenje se je spremenilo v priložnost za propagando na družbenih omrežjih, ki so postale prostor za tolmačenje vere, priklicanje imama Mehdija, do citiranja Korana…

Vse to je dejansko samo navijanje za tiste, katerim je smrt podnevi in ponoči edino okolje. Informacija, da Palestinci živijo od dva kosa kruha dnevno, dovolj pove, koliko so “prijatelji” Palestine pokazali tudi v humanitarnem segmentu krize, ki se ji ne vidi konca.

Brezboštvo tistih, ki vero izpostavljajo kot osnovo svoje identitete in obujene duše tistih, ki s širjenjem varnosti in demokracije ubijajo po svetu, kaže, da je sedanja civilizacija vstopila v mrak vseh vrednot, ki so bile do sedaj zgrajene kot civilizacijske vrednote.

Palestina je danes madež na svetovnem zaslonu, kot je bila nekoč Srebrenica, kot jih je bilo veliko, če pogledamo nazaj. In brezbožniki z vzhoda in obujeni z zahoda so vedno rekli nikoli več, a jasno vedeli, da se bo ponovilo, kajti svet, kateremu pripadamo, je surovi prostor, v katerem cena človeškega življenja temelji na oceni špekulantov na političnih in monetarnih borzah.

In tistega dne, ko se bo zmanjšalo ubijanje Palestincev, kajti nikoli ne preneha, se bo začelo ubijanje na neki novi planetarni točki, kjer bodo vladarji sveta ocenili, da je potrebno prinesti verska in demokratska pravila.

A dejansko, smrt je postalo edino neprekinjeno pravilo nemočnega človeka. A hinavščina edini princip sodobne politike.