Blog Sattlerja: Nisem zadovoljen s tempom BiH pri pristopu k EU

Piše: Johann Sattler

Ko sem pred letom dni prevzel funkcijo šefa Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini in posebnega predstavnika EU, sem se dobro zavedal izzivov, s katerimi se sooča ta država in regija – saj sem več kot dve desetletji delal na Zahodnem Balkanu ali na vprašanjih, povezanih s to regijo. Kljub temu sem verjel, da je mogoče premagati mnoge težave. Eno leto kasneje sem pri tem prepričanju ostal. V minulem letu je Bosna in Hercegovina kljub globalni pandemiji dosegla na videz skromne, a vendarle pomembne premike.

Nekateri bodo cinično rekli, da se mnogi diplomati in strokovnjaki, ki prihajajo v to državo, zadovoljijo zgolj s formalnostmi, zavračajoči priznati, da je politični sistem nepopravljivo pomanjkljiv in da je perspektiva evropskih integracij nič drugega kot iluzija.

Jaz trdim nasprotno. Evropska unija je zavezana prizadevanjem, da BiH nepovratno stopa na poti k članstvu v EU. Predano delamo na tem skupaj s svojimi partnerji v BiH – in to ne samo političnimi – da bi občanom zagotovili konkretne koristi. Zavezanost EU se odraža v milijonih evrov pomoči letno. Odraža se tudi v naši nenehni podpori državi z nasveti ter pomočjo pri uresničevanju njenih političnih, ekonomskih in strukturnih prioritet, da bi dosegla nujen napredek.

Da, politični sistem je pomanjkljiv, vendar ga je mogoče izboljšati, kot v katerikoli drugi državi. Odlično se zavedamo, da ga najverjetneje ne bodo spremenili tisti, ki jim ustreza status quo, vendar se med njimi najdejo tudi tisti, ki so zelo zavezani in pripravljeni delati na spremembah. Občani so zelo zainteresirani, da se spremeni način, na katerem se trenutno rešujejo problemi, ki puščajo globoke posledice na njihovo vsakdanje življenje.

Sam proces evropskih integracij pa temelji na doseganju sprememb. Ta proces zahteva krepitev in spoštovanje vladavine prava ter postavljanje občanov – ne strank – v srediče političnega življenja.

Spremljamo BiH skozi te spremembe, delamo z angažiranimi občani, skozi medije, skozi institucije in skozi aktivizem zunaj in znotraj strank.

Na samem začetku mojega mandata, septembra 2019, je minilo več kot deset mesecev od volitev v BiH, novo Vijeće ministrov pa še ni bilo imenovano. Vladal je splošen in popolnoma razumljiv javni skepticizem glede sposobnosti strank, da se dogovorijo o razdelitvi ministrstev, čeprav o izvajanju socialno-ekonomskih reform.

Vendar je bil decembra dosežen dogovor o imenovanju Viječa ministrov, EU in drugi mednarodni partnerji pa so se takoj angažirali, da bi delali z novimi oblastmi.

Isti mesec je Svet EU pozdravil Mnenje Evropske komisije o zahtevi BiH za članstvo, v katerem je navedenih 14 ključnih prioritet, na katerih mora država delati, da bi okrepila demokracijo in funkcionalnost države, izboljšala vladavino prava, spoštovala in garantirala temeljne pravice občanov ter naredila javno upravo učinkovitejšo. Delo na teh ključnih prioritetih se mora nadaljevati tudi med pandemijo, saj bi dosežen napredek hkrati omogočil tudi bolj zanesljiv odgovor na COVID-19.

Aprila 2020 se je Predsedstvo BiH formalno zavezalo k izvajanju reform, nujnih za izpolnjevanje 14 ključnih prioritet, in predstavilo vključujoč proces z namenom pospešitve napredka BiH na njeni poti evropskih integracij.

Rezultati te odločitve so bili takoj vidni. Maja 2020 je Bosna in Hercegovina lahko aktivno in konstruktivno sodelovala na zagrebškem vrhu o Zahodnem Balkanu, zahvaljujoč ključnim pripravam v zadnjem trenutku.

Do konca junija je Vlada RS sprejela Strateški okvir za reformo javne uprave za BiH. Strateški okvir je nujen korak k učinkovitejši javni upravi v BiH, ki bo lahko nudila storitve občanom v skladu s standardi EU.

Po več številnih intenzivnih krogih pogajanj je bil volilni zakon BiH julija spremenjen, s čim je občanom Mostarja po dolgih 12 letih končno omogočeno uresničevanje njihove volilne pravice na občinskih volitvah, ki so bile razpisane za december 2020. To je bil pomemben korak k izpolnitvi prvega ključnega prioritet iz Mnenja, povezanega s prostimi in demokratičnimi volitvami.

Isti mesec smo bili priča tudi dolgo pričakovanemu in ključnemu napredku pri čaljšem prioritetu iz Mnenja – sprejetju poslovnika o delu Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridruževanje, formalnega organa BiH za sodelovanje z Evropskim parlamentom.

Omeniti velja, da je večji del napredka dosežen sredi pandemije COVID-19 in da je bil možen zaradi sodelovanja z Združenimi državami Amerike in drugimi konstruktivnimi mednarodnimi partnerji v državi, kar je političnim akterjem onemogočilo nadaljevanje igre po načelu 'deli in vladaj'.

Medtem je bila začeta razdelitev paketa pomoči EU v vrednosti 80 milijonov evrov za podporo Bosni in Hercegovini pri reševanju neposrednih posledic pandemije in dolgoročnejših strateških izzivov. Paket obsega 7 milijonov evrov za nujne medicinske potrebe bolnišnic in zdravstvenih ustanov po državi ter 73 milijonov pomoči za blaženje posledic na gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest.

Dodatnih 250 milijonov evrov je na voljo prek programa EU za makrofinančno pomoč. Pomanjkanje sodelovanja in koordinacije pristojnih oblasti v BiH je povzročilo dolge zamude pri pogajanjih o tem programu pomoči. Takšne zamude le povečujejo skrb javnosti glede sposobnosti pristojnih oblasti, da delujejo učinkovito, zlasti sredi pandemije.

Toda, kot sem poudaril, EU ne sodeluje samo s politiki. Naši partnerji so učitelji in učitelji v šolah, aktivisti, zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci, podjetniki, prodajalci, profesionalci ter vsi tisti, ki verjamejo v prihodnost te države in aktivno delajo na tem, da bi bila ta prihodnost boljša od njene preteklosti.

Vsakodnevno srečujem ljudi, ki so živi dokaz, da Bosna in Hercegovina zmore veliko več, kot se to da slutiti iz političnih razmer, bodisi da gre za kulturno delavko Elmo Hašimbegovič, direktorico Zgodovinskega muzeja v Sarajevu, ki je s podporo EU trenutno gostitelj razstave na temo bogate evropske industrijske dedičine te države, in ki uspeva ohranjati ta muzej aktiven kljub minimalnemu javnemu financiranju, ali pa za legendarnega upokojenega generala Jovana Divjaka, neumornega aktivista, ki angažira mlade pri gradnji svetlejše prihodnosti, ali pa mladega umetnika, kot je Rikard Druškić, ki sodeluje z mojo ekipo in mladimi kolegi umetniki pri poslikavi muralov po državi v čest solidarnosti in vključnosti.

Toda zgodbe o izjemnih ljudeh Bosne in Hercegovine segajo veliko dlje od naslovov v medijih. Pravzaprav, čim več jih spoznavam, tem bolj sem ganjeni nad neusmiljeno močjo in karakterjem teh ljudi, s katerimi delim isto evropsko tla. Dostojanstvom boja Emsude Mujagič, predsednice Društva „Srcem do miru“ v Prijedoru, članov katerih družine je bilo ubitih 48, in njeno zavezanost dvigovanju zavesti pri iskanju posmrtnih ostankov stotine civilnih žrtvev iz Prijedora. Nesebičnim žrtvovanjem Vanje in Kenana iz „Tima volonterjev/Heroji ulice“, ki so združili moči z volonterji iz Pomozi.ba v Sarajevu, Miroslava iz „Mozaika prijateljstva“ v Banjaluki, Nine in njenih kolegic, ki vodijo „Minores“ v Mostarju, ter vseh tistih, ki so ponudili roko pomoči svojim someč anom v dneh po pojavu COVID-19. Pretekli teden sem spoznal Nurko, ki skrbi za svojega sina in ki je s solzami in upanjem v očeh po 25 letih kot notranje razseljena oseba končno vselila v svoj novi dom v Kaknju, v okviru Regionalnega stanovanjskega programa, čegar je večinski donator EU.

Zaradi njih verjamem, da se status quo lahko spreminja in to na bolje. Prav tako verjamem, da neposredni in dolgoročni koraki, ki se izvajajo v boju proti COVID-19 in njegovim posledicam, ob podpori EU, lahko dodatno okrepijo napredne elemente v bh. družbi.

Kljub temu pa nisem zadovoljen s tempom BiH pri pristopu k EU. Veliko dragocenega časa je bilo izgubljenega.

Po najbolj neverjetnem in najbolj zahtevnem letu za vse nas je moje prepričanje, da obstaja več razlogov za optimizem kot za cinizem, ter moja zavezanost, da podvojim svoje napore v korist napredka te države in njenih občanov na poti k EU, samo čvrstejše.

Preteklo leto je, če nič drugega, pokazalo, da nobena globalna kriza ne more zaustaviti evropskih težnj občanov v Bosni in Hercegovini, saj se je partnerstvo med EU in ljudmi po vsej državi samo poglobilo.

Zdaj, ko se Evropa podaja na zahtevno pot okrevanja in ko skupaj ustvarjamo novo vizijo prihodnosti, morajo izkazane težnje občanov biti naša vodilo.