Blagić: Referendum je pokazao da Dodik ima daleko manje od 50 % podpore v RS

Ko potegnemo črto, je referendum v Republiki Srpski pokazal, da Milorad Dodik nima pretirane podpore. Čeprav referendum ni imel političnih nasprotnikov v parlamentu, ga ni podprlo blizu 50 % ljudi v RS. Piše kolumnist banjaluškega portala Frontal, Stefan Blagić, predvaja NAP. 

- Torej, veliko ljudi, ki se je udeležilo referenduma, ne pripada Dodikovemu volilnemu telesu. Dodikova podpora, ali hoče to priznati ali ne, je v stalnem upadu... – piše Blagić. Kolumnist nadalje meni, da udeležba na referendumu ni bila pričakovana. Udeležba je, pravi, veliko manjša, kot bi si lahko predstavljali, vsaj po predreferendumskih izjavah najvišjih predstavnikov Republike Srpske.

- Udeležba na referendumu je bila 55 %, kar pomeni, da se skoraj polovica prebivalcev Republike Srpske ni odzvala povabilu politikov - pravi Blagić. Vzroke za polovično podporo Dodikovemu referendumu vidi v najmanj osmih razlogih:

Čeprav se je v Republiki Srpski vodila zelo agresivna kampanja, s klasičnim propagandnim video materialom, ki je udarjal na čustva prebivalcev, se je na volišča odpravilo le nekaj več kot polovica prebivalcev, kar je približno enaka udeležba kot na volitvah.

Po eni strani lahko rečemo, da se določeno število ljudi (večinoma Bošnjakov) ni odzvalo referendumu... Vendar to ni niti 14 % prebivalstva...

Nadalje, pomembno dejstvo je tudi to, da je bil ta referendum zelo pomemben tudi za vodjo SNSD-ja Milorada Dodika, zato ni smel sedeti s križem rok, kar bo pomenilo, da so mnogi predsedniki občinskih odborov SNSD-ja dobivali navodila, naj čim več ljudi privedejo na glasovanje. Kakor pač. Ta ugotovitev je podprta z možnim scenarijem, v katerem bi udeležba manj kot 50 % pomenila strmoglav padec SNSD-ja.

Obstaja možnost, da so ljudje, zaposleni v institucijah, prav tako dobili navodila, da je referendum tudi zanje obvezen...

Zelo pomembna stvar je ta, da referendum v Republiki Srpski ni imel političnih nasprotnikov, oziroma da so vse stranke parlamenta RS (razen koalicije Domovina) podprle referendum, vendar so ljudje kljub temu ostali doma. To govori bodisi, da je del ljudi menil, da je stvar že vnaprej rešena in da bo 9. januar dobil plebiscitarno podporo, ali pa so ljudje menili, da je to resnično „Dodikovo“ referendum in da nima veze z običajnim življenjem, zato so se odločili biti pasivni.

Del državljanov Republike Srpske je menil tudi, da je referendum v neskladju z Ustavo BiH, iz razloga, ker bi se na ta način prekršila odločitev Ustavnega sodišča o prepovedi izvedbe referenduma. Ta del se je verjetno bal tudi možnih novih zaostrovanj konfliktov, zato je v tem treba iskati možen razlog ostajanja doma.

Veliko ljudi je bilo preprosto nezainteresiranih, tematika jih ni preveč zanimala, ker se, kot sicer, ukvarjajo s stvarmi, ki nimajo veliko veze s politiko.

Zadnja kategorija „nevolivcev“ je kategorija ljudi, ki jim ni preveč pomembno, kaj in kdaj se bo slavilo. Njih bolj zanima, od česa bodo živeli, zato so ali delali tisti dan, ali pa so se mučili s tem, kako preživeti do 1. maja. Ali oboje, a kakorkoli že, niso videli preveč smisla v udeležbi na referendumu.