Bjelašnica in Igman sta odvisna izključno od snega: Če ne zapade takoj, turistična sezona propade

Zimska sezona v Bosni in Hercegovini je ogrožena. Če v naslednjih nekaj dneh ne zapade sneg in ne zdrži vsaj do konca februarja, bodo turistični delavci v težavah. Pretekla zimska sezona je bila ena najboljših v zadnjih 20 letih.

Nočno smučanje na Bjelašnici je odloženo do nadaljnjega. Na Malem polju na Igmanu so prav tako minimalne količine snega.
Tudi v Babinem dolu na Bjelašnici ter na Malem in Velikem polju na Igmanu je toplo, temperatura je okoli tri stopinje.

Zimsko idilo je mogoče občutiti šele na vrhu gora, kjer je temperatura pod ničlo, višina snega pa nekaj več kot 20 cm. Na žalost je do vrha Bjelašnice in Igmana skoraj nemogoče priti.

Strokovnjak za turizem Amel Salihbašić je za bh. novinsko agencijo Patria povedal, da je strategija Bosne in Hercegovine glede gorskega turizma napačna. Gora bi morala, kot pravi, živeti vseh 12 mesecev v letu, ne le pozimi. A za to so potrebne nove naložbe in nove ideje. Prav BiH je primerna za nova vlaganja, saj naravna lepota države ni izkoriščena niti približno.

- Bjelašnica ima nekaj restavracij ob vznožju gore, kaj pa tisti turisti, ki želijo kositi ali popiti kavo na vrhu gore in uživati v razgledu – se sprašuje Salihbašić. Osebno je veliko naredil za promocijo turizma v BiH. Njegova knjiga „Pridi, poglej, povej naprej – BOSNA IN HERCEGOVINA“ je prevedena v štiri svetovne jezike. A Salihbašić sam znova in znova naleti na težave s turistično infrastrukturo v BiH.

- Ljudje prihajajo na gore, da bi uživali v čistem zraku. In to jim morate omogočiti skozi vse leto, ne glede na to, ali je poletje, zima ali prelepa jesen – pravi Salihbašić.

- Predvsem morate ljudem omogočiti dostop do vsakega dela gore, tudi do najvišjih in najbolj oddaljenih. Nekje je to mogoče rešiti z vzpenjačami, drugje s preprosto pešpotjo. Nadalje, smučanje zanima le eno skupino turistov, a tisti, ki upravljajo goro, morajo znati ustreči tudi tistim, ki se ne želijo smučati. Zato obstajajo gorske restavracije, koče, sprehajalne poti, kolesarske poti, športna igrišča, adrenalinski parki... Takšni objekti bodo delovali pozimi, pa tudi poleti. Prav tako morate poskrbeti za ljudi, ki nimajo avtomobilov; zanje morate zagotoviti javni mestni prevoz, ki bo redno vozil – pravi Salihbašić.

Prenj je, kot opozarja ta strokovnjak za turizem, ena najlepših gora v regiji, a da bi uživali v njenih lepotah, morate najprej premagati vzpone, ki so zahtevni tudi za izkušene planince. Po poteh se lahko gibljejo le tisti, ki jih dobro poznajo, saj niso označene.

V Avstriji, na primer, turisti pustijo več denarja za domačo hrano, oblačila, ročne izdelke kot za smučarske vozovnice. Trend razvoja gorskega turizma v tej smeri je izrazitejši s pojavom podnebnih sprememb, piše Patria.