Posel 'hitne dostave' pod drobnogledom, inšpektorji pisali kazni

(Patria) - Razcvet posla hitne dostave cveti po vsem svetu, tako tudi v Bosni in Hercegovini. Prišlo je do lansiranja vrste aplikacij in storitev za dostavo hrane, trgovine pa so svoje poslovanje prilagodile novonastalim okoliščinam.

Ocenjuje se, da gre za milijonski posel, vendar je vprašanje, koliko država od tega koristi. 

Zaradi številnih zgodb in sumov, da delavci v tem poslu niso prijavljeni niti zavarovani, imajo inšpekcije polne roke dela. Spoznanja Patrije, da mnogi ne prijavljajo delavcev, se bodo izkazala za točna, saj so iz KUIP-a za Patrijo povedali, da so s preverjanjem uradnih evidenc ugotovili, da je Inšpektorat za delo, varstvo pri delu in socialno varstvo Kantonalne uprave za inšpekcijske zadeve Kantona Sarajevo v tem letu prejel sedem prijav, ki se nanašajo na status delavcev, ki opravljajo dostavo za: korpa.ba, glovo, donesi.com in cegerdostava.com.

„Inšpektorji dela so opravili inšpekcijske preglede samostojno in v timu s tržno-turističnim inšpektorjem, ter je delodajalec Korpa doo prekrškovno kaznovan zaradi angažiranja delavcev prek pogodb o začasnih in občasnih delih v nasprotju z Zakonom o delu, delodajalec Dostava Ceger doo pa zaradi angažiranja delavcev brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in prijave v zavarovanje,“ so povedali iz KUIP-a.

Sicer gre pretežno za dela, ki jih opravljajo mladi ljudje, ki so zadovoljni s honorarjem, ki ga prejmejo, medtem ko lastniki tovrstnih storitev vedno več zaslužijo, zato se je država očitno odločila, da ustavi lastnike storitev. 

Ni samo BiH v težavah zaradi tovrstnega stanja na trgu. Evropska komisija je v začetku tega leta sprožila prvo fazo posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji o tem, kako izboljšati delovne pogoje oseb, ki delajo prek digitalnih delovnih platform. 

Začetek posvetovanja je sovpadal s sodbo iz Milana, v kateri so italijanska sodišča velikim podjetjem za dostavo hrane naložila, da zaposlijo več kot 60.000 delavcev, ki opravljajo dostavo, in plačajo več kot 700 milijonov evrov denarne kazni, ker jim niso zagotavljali ustreznih delovnih pogojev.

Podobni sodni postopki so potekali v Španiji, Švici in Veliki Britaniji, vse več je sodb, v katerih sodišča stopijo na stran platformskih delavcev, večinoma voznikov in dostavljalcev. Kajti, po spoznanjih Patrije je del delavcev med zaposlenimi prijavljenih na eno ali dve uri na teden, nihče pa nima uradnih podatkov, mnogi, ki občasno ali stalno delajo na ta način, so večinoma plačani na roko, obseg dela in dolžina delovnega dne pa sta „v rokah“ algoritmov, ki jih vodijo z ene lokacije na drugo. Zato bo morala tudi BiH, in to nujno, po vzoru zahodnih držav rešiti ta problem.