Nekdanja visoka predstavnika pozivata k hitremu sprejemu BiH v EU

(Patria) - „24. februar 2022. je črn dan v zgodovini Evrope, saj obstaja nevarnost, da bi takšna agresija na suvereno državo lahko spodbudila druge diktatorje k podobnim korakom“. S temi besedami sta se dva nekdanja visoka predstavnika v BiH Christian Schwarz-Schilling in Valentin Inzko obrnila na predsednico Evropske komisije, odzivajoč se na dramatičen razvoj situacije v Ukrajini in napade ruske vojske na civilne cilje.

Poleg tega, da jih Putinov način vojskovanja spominja na vojno v BiH in artilerijski teror nad prebivalci Sarajeva, menita tudi, da bi „Dodik in Vučić lahko izkoristila agresijo Rusije na Ukrajino in izzvala incidente ali novo vojno v BiH ali na Kosovu“, povzema SB.

„Srbija in Republika Srbska nista uresničili svojih ciljev iz 90. let. Poleg tega gojita zelo tesne odnose z Rusijo. Zato se bojimo, da bi se sedanja agresija na Ukrajino lahko razširila tudi na Zahodni Balkan, predvsem na Bosno in Hercegovino in Kosovo“, navajata v skupnem pismu Ursuli von der Leyen.

Glede na to, da so za nujni sprejem Ukrajine v EU podprle članice EU: Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija – je zdaj, menita nekdanja visoka predstavnika, čas, da se z državami Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za članstvo v EU, začnejo pristopna pogajanja brez odlašanja. To mora veljati tudi za Bosno in Hercegovino in to bi moralo biti sporočilo iz dogodkov v zadnjih 6 dneh, je navedeno v skupnem pozivu Inzka in Schwarz-Schillinga, naslovljenem na predsednico Evropske komisije.

„EU bi morala čim hitreje in nebirokratsko sprejeti Bosno in Hercegovino v EU“, meni Schwarz-Schilling in dodaja, da imajo Evropejci tudi moralno obveznost do BiH, saj so med vojno 90. let, z uvedbo embarga na orožje Bosni in Hercegovini, napadenim onemogočili, da bi se branili.

Valentin Inzko verjame, da lahko dogodki v Ukrajini sprožijo mednarodno skupnost, da se resno ukvarja z BiH in grožnjami s secesijo, čeprav Dodik o tem trenutno ne govori, Rusija pa kot tudi Srbija poudarjata, da podpirata ozemeljsko suverenost BiH. „Pogojno lahko govorimo o sistemu spojenih sodov. EUFOR je zaradi tega že okrepil svoje enote v BiH, kar sem vedno zahteval, čeprav v BiH ni ali skorajda ni nemških vojakov. Formula se glasi: Miren Balkan – varnejša Evropa“, pravi Inzko in dodaja, da v zadnjih 15 letih ni videl tako velikega zanimanja mednarodne skupnosti za BiH kot zdaj in da mu je zato zelo všeč.

Dva nekdanja visoka predstavnika v BiH opozarjata, da imata NATO in EU s svojimi enotami EUFOR mandat in obveznost do BiH. „Ta izhaja iz Daytonskega mirovnega sporazuma in sporazuma Berlin plus (sporazum o skupnem vojaškem delovanju med Natom in EU) in nalaga ohranjanje suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH, kljub temu, da ta država ni članica Nata ali EU“.

Kljub tej obveznosti pozivata Nato in generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, da zagotovi „močne garancije prebivalstvu Bosne in Hercegovine, da ne bodo prepuščeni sami sebi, kot pred 30 leti“. Od njega zahtevata tudi, da „sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje groženj obstoju Bosne in Hercegovine“.

„Nihče ne ve, kakšni so Putinovi cilji. Zato vas prosimo, da storite vse, kar je v vaši moči, da zaščitite BiH. Njeni državljani morajo dobiti garancije Nata v primeru, da se vojna razširi na Zahodni Balkan“, pravi Inzko.

Inzko ne verjame, da se „Putin in Lavrov zjutraj zbudita z mislimi o Banja Luki“, vendar to ne pomeni, da se ta nekoč ne bi mogla znajti na dnevnem redu.

Zato nekdanja visoka predstavnika zahtevata napotitev Natovih enot na Brčko koridor in mejo BiH s Srbijo, pri čemer se sklicujeta na Stoltenbergovo nedavno izjavo: „Kremelj poskuša Nata in EU privesti v situacijo, da bi nudila manj podpore svojim partnerjem, zato mora biti naš kolektivni odgovor dajanje še večje podpore državam, kot so BiH, Moldavija in Gruzija, da bi jim pomagali uspeti v njihovih demokratičnih reformah in na poti, ki so jo same izbrale“.

Inzko in Schwarz-Schilling gresta še korak dlje. Menita, da bi Srbijo, ki zavrača uvedbo sankcij Rusiji, bilo treba izključiti iz kandidature za članstvo v EU. Sklicevata se na prvega visokega predstavnika v BiH Karla Bildta, ki je pred dnevi na twitterju zapisal, da se Srbija s svojim stališčem do Rusije „diskvalificira iz procesa članstva“, ter da „za države, ki ne delijo evropskih vrednot, dejansko ni mesta v EU“.

„Strinjam se s Karlom Bildtom“, pravi Valentin Inzko za DW, „vendar bi to lahko povedal tudi prej“. „Želim spomniti, da je eden drug politik – in sicer Heiko Maas (nekdanji nemški zunanji minister) 28.10.2020. rekel, da v državi, ki želi v EU, ne more biti mesta za podpihovanje nacionalizma, zanikanje vojnih zločinov in glorifikacijo vojnih zločincev“.

Pisma Stoltenbergu in Ursuli von der Leyen ter skupni poziv sta nekdanja visoka predstavnika izročila Generalnemu konzulatu BiH v Frankfurtu.

Generalna konzulka in rojena Mostarka Višnja Lončar, na čigavo pobudo je bilo prvič na tem mestu obeleženo 30 let državnosti BiH, je za DW izjavila: „Vojna v Ukrajini je strašna, vendar pri nas v BiH nihče nima pravice izgovoriti te besede, kaj šele da bi z njo grozil. Mi skupaj z imami, frančiškani in pravoslavnimi duhovniki praznujemo Dan neodvisnosti in nihče nas ne bo ločil“.