Nekdanji Mladicev telesni stražar: Emir J. iz Bratunca ne sme v BiH

Nekdanji telesni stražar vojnega zločinca Ratka Mladića Emir J. (44), ki je pred več kot desetletjem pobegnil v Avstrijo, se boji vrnitve v Bosno in Hercegovino, poroča novinarska agencija Patria.

Nekdanji častnik vojaške policije je bil med vojno v Bosni in Hercegovini odgovoren za varnost Mladića in admirala Ljubiše Beare, trdi dunajski dnevnik "Kurir" in dodaja, da zdaj živi v Salzburgu in je zaprosil za azil.

Zvezna azilna služba je njegovo prošnjo za azil sprva zavrnila z utemeljitvijo, da je Bosna in Hercegovina varna tretja država in da domnevno neprimerno ravnanje posameznih policistov ni razlog za trditev, da v celotni državi ni zaščite.

Zoper to odločbo je Emir J. vložil pritožbo na upravno sodišče in v prvi stopnji dobil sodbo v svojo korist, vendar le iz formalno-pravnih razlogov, natančneje "Kurir".

Zadeva mora biti zdaj ponovno obravnavana na azilni službi, "Kurir" pa poudarja, da je vprašanje, ali bo Emir dobil pozitiven odgovor. Dokler se to vprašanje ne reši, bo Emir še naprej prejemal osnovno pomoč države Avstrije, njegovega odvetnika pa bo plačala nevladna organizacija.

Emir je leta 1987 postal poklicni vojak takratne JLA, v kateri, kot poudarja "Kurir", ni bilo pomembno, kateri veri pripada, v njegovem bataljonu vojaške policije pa so bili Hrvati, Bošnjaki, Srbi in Albanci.

Njegov šef, admiral Ljubiša Beara, po stari tradiciji v času Josipa Broza Tita, prav tako ni imel težav s tem in skupaj sta, po pisanju "Kurirja", preživela vojno v Sloveniji in na Hrvaškem, leta 1992, ko je prišlo do zaostrovanja razmer v vzhodni Bosni, pa se v njunem odnosu ni nič spremenilo, celo nasprotno.

Po tem, ko se je Emirjeva družina v rojstnem Bratuncu znašla med dvema frontama, je Beara svojim ljudem v akciji komandosov ukazal, naj njegove sorodnike prepeljejo čez Drino. Ta akcija, opozarja časnik, bo kasneje pomembna pred Haškim sodiščem.

Po umiku JLA iz Bosne se je Beara znašel v generalštabu Vojske RS pod poveljstvom Mladića, z njim pa tudi Emir, ki je bil odgovoren za ekipo telesnih stražarjev obeh generalov.

"Kurir" poroča tudi, da Emir trdi, da ni bil priča pokola v Srebrenici, zaradi česar je Haško sodišče iskalo njegove varovance, ki so se uspešno skrivali več kot desetletje.

Tudi za telesnega stražarja Emira je situacija v lastni državi, kot je povedal azilni službi v Avstriji, postala neprijetna.

Kot Bošnjak, ki je ščitil srbske vojne zločince, ni mogel pričakovati simpatij pri lastnem narodu, pri Srbih pa je kot Bošnjak "imel slabe karte v rokah".

Navedel je tudi, da je maja 2000. leta njegov avtomobil razstreljen in da je bil napaden v lokalu v Sarajevu, ko je bil tudi ranjen, dve leti po begu pa je bil izveden napad na avtomobil njegovega očeta.

"Kurir" nadalje poudarja, da je leta 2004 Srbija svojo politiko usmerila v smeri EU, Beara pa je bil prisiljen predati se Haškemu sodišču.

Z zasegom premoženja je Srbija leta 2006 začela iskati Mladića, Emir pa je, čeprav zoper njega "ni bilo nič uradnega", pobegnil v Avstrijo, kjer je vložil prošnjo za azil, v obrazložitvi pa navedel, da je bil zaradi svojega delovanja v vojski v BiH smatran za izdajalca in da mu grozi smrt.

Trdil je, da se je obrnil za pomoč na bosansko policijo, ki mu je le rekla, da "zdaj mora odgovarjati za to, kar je počel". Sicer pa je bil Emir priča obrambe Beare pred Haškim sodiščem, ki je z evakuacijo Emirjeve družine poskušala dokazati, da admiral patološko ne sovraži Bošnjakov.

Beara je, opozarja časnik, obsojen zaradi sodelovanja v vojnem zločinu na dosmrtno ječo.