Nekdanji nizozemski vojak Serge Janssen o spominih na Srebrenico: Najbolj se spominjam pogovorov z otroki

SARAJEVO, (Patria) - Nekdanji pripadnik Nizozemskega bataljona ZN v Srebrenici Serge Janssen, ki od leta 2017 redno obiskuje Muzej zločinov proti človečnosti in genocida, je danes podaril video kamero, s katero so bili posneti posnetki iz vojne Srebrenice leta 1994. 

Vsak julij Serge Janssen pride v BiH in v Srebrenico pripelje svoje prijatelje in družino. Je prvi pripadnik Nizozemskega bataljona, ki je Muzeju podaril svoje osebne stvari.

"Podaril je svojo vojaško uniformo in škornje, v katerih je vstopil v BiH in prvič stopil na tla Srebrenice," pojasnjuje Suada Nožić, direktorica Muzeja. Poudarja, da je Janssen prostovoljno podaril predmete Muzeju in da se vedno vrača.  

Danes je bil v Muzeju s Sergeom tudi Osman Avdić, ki je preživel genocid v Srebrenici. Njun odnos sega v leto 1994, ko je imel Osman 16 let. Po skoraj 18 letih sta ponovno vzpostavila stik in od takrat sta prijatelja, Janssen pa ga obiskuje. Osmanova ideja je bila, da Serge podari stvari Muzeju. 

Serge je pojasnil, da so vojaki s kamero leta 1994 snemali vojno Srebrenico za potrebe medijev na Nizozemskem, pa tudi video sporočila za svoje družine in otroke Srebrenice, med katerimi je bil tudi Osman. 

"Kamera je bila pri mojem prijatelju in ni imel nič proti, ko sem predlagal, da jo prinesem v Muzej. Posnetki, ki smo jih snemali s kamero in pošiljali svojim družinam, so bili edini način, da so vedeli, kaj počnemo v BiH, saj takrat ni bilo mobilnih telefonov. Najbolj se spominjam pogovorov z otroki," je dejal Janssen. 

Serge leta 1995 ni bil v Srebrenici, večkrat pa je bil udeleženec Pohoda miru. Tudi letos je obiskal Srebrenico in Spominski center Potočari. 

Jasmin Mešković, ustanovitelj Muzeja in predsednik Zveze logorašev BiH, je dejal, da je dobro, da se nekdanji pripadniki mirovnih sil, ki so bili v BiH, vračajo in pripovedujejo, kaj se je dogajalo v BiH. 

„Letos veliko število pripadnikov različnih mednarodnih sil, ki so bili v BiH, prihaja tako v Muzej genocida v Sarajevu kot v Mostar. Prinašajo svoje predmete, svoja pričevanja, pripeljejo prijatelje in družino. Ta Muzej doživljajo na različne načine. Nekateri pridejo, ostanejo po dve ali tri ure, si vse ogledajo, berejo, medtem ko so drugačne situacije, ko potrebujejo psihično pripravo, da vstopijo v Muzej," je dejal Mešković. 

Poudaril je, da se Muzej genocida sooča s problemom pomanjkanja prostora in ne morejo razstaviti vseh predmetov, ki jih imajo v depoju.

„Zgodba o zločinu proti človečnosti, o genocidu, o vojni v BiH ne bo nikoli končana, ne bo povedana tako, kot je bilo. Mislim, da Muzeji to pripovedujejo na najbolj korekten način. Tisti, ki bi morali podpreti ta muzej, da bi ga pognali naprej, mislim, da je njihov odnos nekorekten," je dejal Mešković.  

Obiski BiH, Srebrenice in Muzeja so del terapevtskega procesa, ki ga Serge prehaja, da bi se soočil s preteklostjo, ko je bil vojak.