Bitka 2. maja '92: Pred 33 leti branilci preprečili agresorju, da zavzame stavbo Predsedstva RBiH

(Patria) - Ob praznovanju Dneva Kantona Sarajevo 02-09.05.2025. leta, Skupščina in Vlada Kantona Sarajevo organizirata polaganje cvetja za tri pomembne datume.

Ob 33. obletnici Bitke za obrambo Predsedstva Republike Bosne in Hercegovine se organizira polaganje cvetja v petek, 02.05.2025, na naslednjih lokacijah:

- 10.00 - Mezarje "Kovači", priložnostni nagovor, izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja Bosanskemu šehidu ter izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja prvemu predsedniku Republike BiH Aliji Izetbegoviću,
- 10.50 - Pokopališče "Lav", izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja
- 11.00 - Mezarje "Stadion", izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja
- 11.30 - Osrednji spomenik šehidom in padlim borcem Novega Grada (pred stavbo Občine Novi Grad), izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja
- 12.15 - Pokopališče "Vlakovo", Aleja veteranov, izkazovanje spoštovanja in polaganje cvetja

Vlada Kantona Sarajevo je 5. maj razglasila za dan žalosti v spomin na umorjene otroke Sarajeva. Ob tej priložnosti Skupščina in Vlada Kantona Sarajevo skupaj z Združenjem staršev umorjenih otrok obleganega Sarajeva 1992-1995 organizirata polaganje cvetja v ponedeljek, 05.05.2025, ob 10.00 na Spomeniku umorjenim otrokom obleganega Sarajeva 1992-1995.

Bitka za Predsedstvo

Tistega 2. maja 1992 se je na Skenderiji odvijala ključna bitka za obrambo Sarajeva, ko so enote takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA) poskušale zavzeti stavbo Predsedstva Republike Bosne in Hercegovine (RBiH).

Bitka, v kateri je bilo obranjeno Sarajevo, 2. maja 1992, bolj znana kot Bitka za Predsedstvo RBiH, je bila odločilna za obrambo glavnega mesta, pa tudi za obrambo neodvisnosti in celovitosti države Bosne in Hercegovine.

Tenki in oklepni transporterji takratne JLA so bili ustavljeni s prizadevanji branilcev, zbranih v Teritorialni obrambi RBiH in MUP-u RBiH, na Skenderiji, kakšnih sto metrov od stavbe Predsedstva RBiH. Zavzetje stavbe Predsedstva je bilo preprečeno, vendar je obleganje Sarajeva na očeh celega sveta trajalo več kot 1400 dni, med katerim so bili prebivalci ubijani z minometnimi granatami, ostrostrelskimi streli, protiletalskim orožjem, bili so brez vode, elektrike, plina, brez hrane, kar je potrjeno s sodbami Haškega sodišča.

Isti dan, 2. maja 1992, je JLA na Sarajevskem letališču ujela takratnega predsednika Predsedstva RBiH Alijo Izetbegovića in delegacijo, ki so se vračali s pogajanj iz Lizbone. Nato so jih odpeljali v Lukavico.

Ta dogodek je bil uvod v to, kar se bo dogajalo naslednji dan, 3. maja, ko je JLA začela z izvlekom enot iz vojašnice na Bistriku. Po pogajanjih je bila dogovorjena zamenjava Izetbegovića.

Tistega 2. maja 1992 so svet obšli televizijski posnetki, v katerih predsednik Izetbegović v javljanju v program sporoča, da je ugrabljen in da mu ne dovolijo priti v stavbo Predsedstva BiH.

Svet so obšle tudi fotografije in posnetki gorečih tramvajev na Skenderiji, v središču Sarajeva, ter eksplozije granate na vogalu ulic Dalmatinska in Titova, nasproti stavbe Centralne banke BiH.

Isti dan je bila požgana tudi Glavna pošta v Sarajevu, zaradi česar je bilo iz funkcije izključenih 45.600 telefonskih priključkov.

Za eno najdaljših obleganj v zgodovini in teroriziranje prebivalstva glavnega mesta Bosne in Hercegovine so bili med drugim na ICTY-ju na dosmrtne kazni pravnomočno obsojeni nekdanji predsednik Republike Srbske (RS) Radovan Karadžić, pa tudi poveljnik Vojske RS Ratko Mladić ter nekdanji poveljnik Sarajevsko-romanijskega korpusa Vojske RS Stanislav Galić, medtem ko je bil Dragomir Milošević, ki je prevzel poveljstvo nad Sarajevsko-romanijskim korpusom Vojske RS leta 1994, obsojen na 29 let.

Na Haškem sodišču je bil za zločine, storjene v Sarajevu, obtožen tudi nekdanji predsednik Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Milošević, vendar je umrl med sojenjem marca 2006, po čemer je bil postopek ustavljen.

Biljana Plavšić, nekdanja predsednica RS, je priznala krivdo za sodelovanje med drugim v zločinih v Sarajevu, po čemer je bila obsojena na 11 let zapora.