Biserko: Srbija vojno "srpski svet" nadaljuje z drugimi sredstvi

Sonja Biserko, predsednica Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji, je komentirala primer iz Prijepolja, kjer je med zabavo policist pozval k ponovitvi genocida v Srebrenici. Kot pravi, ni naključje, da se to dogaja prav tam in da se bošnjaško prebivalstvo v BiH in Sandžaku nenehno drži v napetosti.

Opozorila je tudi na povezavo med najnovejšimi dogodki v regiji in trenutnimi mednarodnimi razmerami ter poudarila, da „Srbija meni, da je to zgodovinski trenutek za dokončanje projekta, imenovanega srbski svet“.

Bošnjaki so še vedno ciljna skupina, Sandžak pa velja za točko na tako imenovani „zeleni transversali“. Po očiščenju vzhodne Bosne od Bošnjakov v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja Sandžak ostaja strnjeno območje, naseljeno z Bošnjaki. Ni naključje, da se to dogaja tam in da te pesmi poje policija, torej državni organ, ne le nogometni navijači ali radikalne skupine. Zato to neposredno počne zelo pomembna institucija sistema“, poudarja Biserko za N1.

Vendar pa ni naključje, da se Ukrajina in BiH radikalizirata hkrati in na podoben način, nadaljuje Biserko. Spominja, da obe točki predstavljata zelo pomembno in krhko strateško lokacijo, kjer Rusija preizkuša svojo moč in kohezijo EU pri obrambi svojih interesnih sfer.

„Vprašanje je, v kolikšni meri lahko EU ovira radikalizacijo, ki jo Dodik dnevno promovira ob podpori Beograda in Rusije. Popularizacija javne sfere predvsem cilja na bošnjaško prebivalstvo v regiji. To ni le del folklora ali zanikanje zločinov“, opozarja.

Izjavila je tudi, da Srbija vojne ni končala, ampak jo le bije z drugimi sredstvi – diplomatskimi, pa tudi z različnimi drugimi. Tudi mednarodne razmere ji gredo na roko, kar Srbija zelo dobro bere, meni Biserko.

„Srbija meni, da je to zgodovinski trenutek, ko je mogoče dokončati projekt tako imenovanega srbskega sveta. Bošnjaki so že vrsto let dojeti kot dejavnik motenj. Nedavno sem bila v Sandžaku in lahko rečem, da se ljudje počutijo bolj negotovo kot pred 10, 15 leti. Razočarani so, da država ni storila ničesar, da bi razjasnila zločine, ki so se zgodili v začetku devetdesetih – nasprotno, vse je bilo prikrito“, pojasnjuje Biserko.

Meni, da razočaranje te manjšine izhaja iz dejstva, da njihova integracija v širši politični, socialni in ekonomski kontekst ni potekla in da so popolnoma segregirani in izolirani.