Binakaj: Sosednje države imajo 70-odstotni delež na trgu zdravil v BiH, domače družbe le 30

Ko je nedavno vlada TK sprejela nov model priprave bistvenega seznama zdravil, si ni bilo mogoče predstavljati, koliko negodovanja bo takšen ukrep povzročil. Ozadje takšnega ukrepa je zaščita bolnikov in domačih farmacevtskih podjetij. Nov seznam bo prinesel prihranke, povrnil že izpraznjene zdravstvene sklade in resno zmanjšal zunanjetrgovinski primanjkljaj, poroča novinarska agencija Patria.  

Svoj obisk pri vladi TK naj bi prav zaradi tega napovedali veleposlaniki Makedonije, Slovenije in Hrvaške. Mnogi Bosanci so to označili kot nesprejemljiv pritisk na svojo državo.

Pripraviti enoten seznam zdravil

Odgovore na ta vprašanja daje primarij Zahida Binakaj, predsednica Zbornice magistrov farmacije Federacije:

- Zahtevamo, da se definira enoten bistveni seznam zdravil za BiH. S tem bi dosegli, da bo vsako zdravilo na voljo pod enakimi pogoji vsakemu prebivalcu naše države. Naša druga zahteva je, da ta seznam vsebuje INN, mednarodno nezaščiteno ime, po katerem se prepozna sestava aktivne snovi zdravila, znano tudi kot "generično ime". S tem ne bi favorizirali nobenega podjetja, ampak bi spoštovali priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in njen bistveni seznam. Naša tretja zahteva je implementacija pravilnika o oblikovanju cen zdravil za celotno državo Bosno in Hercegovino.

V tem pravilniku bi bili postavljeni kriteriji, kako se definirajo veleprodajne in maloprodajne cene zdravil za trg BiH in kako se te cene nadzorujejo. Z oblikovanjem enotnega bistvenega seznama bi bili državljani deležni koristi, zdravilo pa bi se vrnilo izvirni stroki – farmaciji, pojasnjuje primarij Binakaj. 

- Vsi želijo vzeti del »kolača« na trgu zdravil v BiH. Toda v urejenih odnosih ni zamer. Moramo biti transparentni, ker smo zapletena in revna država in vse pomanjkljivosti v organizaciji in neobstoječi sistem gredo v škodo bolnikov, pravi Binakaj.

Ogrožena so domača farmacevtska podjetja 

Očitno je protekcionizem v industriji zdravil v regiji. Torej, nekdo ščiti svoje izdelke v tuji državi, ne dovoli pa, da bi bili izdelki te države enakopravni na njegovem terenu. 

- Naša neenotnost in neurejenost sta krivi, da domači proizvajalci ne morejo niti v majhnem številu registrirati svojih zdravil na trgih sosednjih držav. Hkrati te države svoje izdelke enostavno registrirajo v BiH. Ne želim, da me narobe razumete, ampak treba je le navesti odstotke udeležbe posameznih podjetij na trgu Bosne in Hercegovine. Torej, delež domačih proizvajalcev zdravil na lastnem trgu ni niti 30 odstotkov.

Na drugi strani imajo »Krka«, »Lek«, »Alkaloid« ali druga podjetja iz sosedstva na trgu zdravil v BiH udeležbo več kot 70 odstotkov. Ta odstotek jasno govori, da niso ogroženi, ampak jim tudi težko padejo namigi, da se bo trg zdravil v BiH končno in neizogibno uredil«, pravi Zahida Binakaj.