Bildt in Petritsch: Schmidtov odstop ponuja priložnost za ukinitev visokega predstavnika in povezavo OHR-ja z evropsko potjo

(Patria) - Bosna in Hercegovina ne potrebuje več mednarodne uprave. Odstop Christiana Schmidta ponuja priložnost za temeljito prerazporeditev, navajata v besedilu za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) nekdanja visoka predstavnika v Bosni in Hercegovini Carl Bildt in Wolfgang Petritsch.

Kot navajata Bildt in Petritsch, Schmidtov odstop sproža veliko več kot le vprašanje njegovega naslednika, poroča N1.

„Presenetljiv odstop Christiana Schmidta s položaja visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino sproža veliko več kot le vprašanje nasledstva. Sili Evropo, da se sooči z neprijetno geopolitično resničnostjo: Trideset let po Daytonskem mirovnem sporazumu država ostaja ujeta v stanju političnega limba – formalno suverena, a v praksi še vedno pod mednarodnim nadzorom,“ sta navedla.

Spominjata, da je bila institucija visokega predstavnika ustanovljena kot ad hoc telo za povojno obdobje in da je imela pomembno vlogo pri obnovi države po vojni.

„Institucija visokega predstavnika mednarodne skupnosti je ad hoc telo, ki je v veliki meri uspelo pri obnovi vojne opustošene države. Brez ameriške in evropske zavezanosti – Rusija, Japonska, Kanada in Evropska unija kot glavni sponzorji so bili zastopani tudi v Svetu za implementacijo miru – bi bila implementacija Daytonskega mirovnega sporazuma po letu 1995 težko mogoča,“ piše v besedilu.

Vendar pa menita, da je začasni mehanizem sčasoma prerasel v trajno stanje.

„Toda tisto, kar je bilo zamišljeno kot začasna rešitev za neposredno povojno obdobje, je postalo trajno stanje stvari. Že nekaj časa ta civilna institucija, ki je z leti izgubila vpliv in legitimnost, služi mnogim lokalnim politikom kot žrtveni jagenj ali kot slamica rešitve – s tem pa jih razbremeni odgovornosti demokratičnih družb, da same najdejo vzdržne politične kompromise,“ sta zapisala Bildt in Petritsch.

Nekdanja visoka predstavnika opozarjata, da bi imenovanje novega visokega predstavnika pomenilo nadaljevanje nezadovoljivega statusa quo.

„Prav iz tega razloga bi bilo napačno refleksno imenovati še enega visokega predstavnika in s tem ovekovečiti nezadovoljivi status quo. Mednarodna skupnost – še posebej EU – se mora vprašati, ali ta korak dejansko spodbuja stabilnost in neodvisnost – ali le vzdržuje nadzorovano stagnacijo,“ sta navedla.

Opozarjata tudi na spremenjene geopolitične okoliščine, zlasti na vlogo Rusije.

„Temu se dodaja tudi temeljito spremenjena geopolitična situacija. Medtem ko dolgoletna pot v Bruselj izgublja svojo privlačnost za države Zahodnega Balkana, je mednarodni konsenz o prihodnosti Bosne že zdavnaj postal krhek. Rusija že leta odprto zavrača vlogo visokega predstavnika, obdarjenega s posebnimi pooblastili, in je že zdavnaj postala regionalni povzročitelj težav,“ piše v besedilu.

Kritike tudi na račun Washingtona

Bildt in Petritsch navajata, da se tudi v Washingtonu pojavlja drugačen pristop k Balkanu, ki ga opisujeta kot „transakcijski“.

„Vendar pa se v Washingtonu zdaj pojavlja tudi odločno transakcijski pristop k Balkanu. Nedavni obisk Trumpovega sina, ki se ukvarja z javnimi posli, v glavnem mestu dela Bosne in Hercegovine, kjer večino prebivalstva predstavljajo bosanski Srbi, je treba obravnavati kot poskus vzpostavitve še enega dvomljivega poslovnega odnosa,“ sta navedla.

Dodajata, da so podobni aranžmaji že prisotni v Srbiji in Albaniji.

„Podobni aranžmaji so že v teku v Srbiji in Albaniji – in to se dogaja ob očitnem nespoštovanju evropskih pravil in zakonov. V teh okoliščinah bi imel naslednik odhajajočega visokega predstavnika težko večji legitimitet kot njegov predhodnik,“ poudarjata avtorja.

„Evropi je potreben strateški nov začetek za Bosno“

Po njunem mnenju ključno vprašanje ni Schmidtov naslednik, temveč reforme, ki bi BiH približale Evropski uniji.

„Ključno vprašanje torej ni, kdo bo zamenjal gospoda Schmidta, temveč katere reforme bi lahko uspešno približale Bosno EU. Nedosledno je, da se Bosna še naprej drži pod tujo kontrolo brez možnosti za polno suverenost in samoupravo, medtem ko se od nje pričakuje, da nadaljuje pot proti Evropski uniji,“ navaja besedilo.

Zato menita, da je potreben „strateški nov začetek“.

„Na podlagi temeljite analize tridesetletnega procesa izgradnje države je Evropi zato potreben strateški nov začetek za Bosno,“ sta zapisala.

Kot dva ključna elementa navajata reformo sistema oblasti in ukinitev mednarodnega nadzora.

„Ta nov začetek se mora zasnovati na dveh medsebojno povezanih elementih: prvič, popravi disfunkcionalnega sistema oblasti in drugič, ukinitvi posebnega mednarodnega nadzora. Ta reformna agenda mora biti v zameno tesno usklajena s postopno integracijo v evropske strukture,“ je poudarjeno.

Dodajata, da to ne pomeni „radikalnega prestrukturiranja daytonskega sistema“, temveč „realna prilagajanja“.

„Že dolgo so potrebne učinkovitejše strukture odločanja, jasnejše odgovornosti in omejevanje stalnih ovir,“ sta navedla.

OHR povezati z evropsko potjo

Bildt in Petritsch menita, da bi moralo biti zaprtje OHR-ja povezano s procesom pristopa k Evropski uniji.

„Vzporedno s tem bi moralo biti zaprtje OHR-ja tesno povezano s procesom pristopa k EU. Tisti pogoji, ki jih Schmidt in njegovi predhodniki že leta neuspešno zahtevajo – kot je urejanje državnega premoženja – bi se lahko vgradili v ustrezna poglavja pristopne pogodbe,“ navaja besedilo.

Zaključujeta, da bi to končalo dolgoletne dileme o evropski pripadnosti Bosne in Hercegovine.

„To bi dokončno končalo na videz neskončno debato o tem, ali Bosna sploh ‘pripada’ Evropi,“ sta sporočila Carl Bildt in Wolfgang Petritsch v avtorskem besedilu za Frankfurter Allgemeine Zeitung.