BIJELI POTOK 33. obletnica enega najmasovnejših zločinov nad Bošnjaki Zvornika, nekatere družine so ostale brez vseh moških članov

(Patria) - Obeležitve 33. obletnice množičnega zločina nad bošnjaškimi civilisti Zvornika se je udeležila delegacija izvršne in zakonodajne oblasti Tuzlanskega kantona, ki je položila cvetje na Spominskem obeležju v Bijelom Potoku in se poklonila žrtvam zločina.

Delegacijo so sestavljali predsednik Skupščine TK Žarko Vujović, premier Irfan Halilagić ter minister za delo, socialno politiko in povratek Fadil Alić, minister za gospodarstvo Edin Duraković in minister za kmetijstvo, gospodarjenje z vodo in gozdarstvo Fedahija Ahmetović.

„Vse, kar danes gradimo in delamo – ne bo imelo nobene vrednosti, če bo kdaj koli katera koli zgradba, kateri koli projekt ali institucija služila namenu, zaradi katerega so takšna mesta obstajala na začetku vojne. Namenu, ki je takrat pomenil zbiranje, združevanje in ločevanje civilistov – moških, ki so bili kasneje odpeljani v smrt. Bog ne daj, da kdaj naredimo kaj, kar bi lahko služilo temu. Tukaj se je že na začetku agresije jasno videla namera – ločevanje moških članov družin in da njihova usoda bo smrt. O tem se je treba pogovarjati. Kajti vse, kar se je zgodilo po 1. juniju 1992. leta – je doseglo vrhunec v genocidu v Srebrenici leta 1995.“, je ob tej priložnosti dejal premier Halilagić in se zahvalil družinam, ki vztrajajo v boju za resnico in pravico.

„Mi smo tukaj, da vas podpremo v tem boju, in kolikor nam je mogoče, da skupaj vztrajamo – nikoli ne pozabimo žrtev in nikoli ne obupamo od resnice o tem, kar se je tukaj zgodilo“, je poudaril premier Halilagić.

V prisotnosti družin žrtev, preživelih ter uradnikov in številnih državljanov so se poklonili žrtvam z apelom na pomen resnice in spomina.

Poudarjena je bila pomembnost institucionalne podpore vsem projektom, ki prispevajo k ohranjanju spomina, dostojanstva žrtev in izgradnji družbe, ki temelji na pravici in medsebojnem spoštovanju.

V zločinu v Bijelom Potoku so pripadniki VRS ubili 675 moških in dečkov iz več vasi zvorniške občine, ki so bili ločeni od svojih družin, nato pa umorjeni. Njihova trupla so bila najdena v več množičnih grobiščih po Podrinju.

Za okoli 200 žrtev še vedno poteka iskanje.

Za ta zločin še nihče ni ustrezno odgovarjal. Čeprav so nekatera sojenja potekala pred sodiščem BiH, družine žrtev še vedno čakajo na pravico. Mnoge matere niso dočakale niti začetka sojenja, ne da bi vedele, kje so kosti njihovih otrok. O tem strašnem dogodku se redko govori, obletnice pa se obeležujejo večinoma v družbi družin in preživelih.

Iz nekaterih družin so bili umorjeni vsi moški člani. Nekatere družinske veje so bile prekinjene, umorjeni so bili po štirje, pet sinov, očetov.