Bijedić: Izgradnja koridora Vc dokaz je da se može i mora raditi

Zvezno ministrstvo za promet in komunikacije pod vodstvom ministra Enverja Bijedića si prizadeva nadoknaditi tisto, kar je bilo v preteklih mandatih, naključno ali ne, spregledano, čeprav bi bilo treba storiti. Na primer, samo v občini Tuzla je bilo od leta 2010 vloženih 3,3 milijona KM za cestno infrastrukturo. Pristojnosti tega ministrstva pa so poštni in telekomunikacijski segment, železnice, ceste, zračni promet, kapitanija pristanišča, vodni promet. Med drugim Bijedić za agencijo Patria govori o vlakih Talgo, Železnicah FBiH in Koridorju Vc.

PATRIA: Omenili ste poštni in telekomunikacijski segment. Znano je, da je BH Telecom edini operater v regiji, ki ni bil privatiziran. Je to za nas prednost?

BIJEDIĆ: Prav imate, ali je to prednost ali ne – vidi se. Predvsem in najbolj po tem, kako ta sektor redno in vse uspešneje polni proračun. Lani je imel BH Telecom prihodke 600 milijonov KM, povprečni dobiček pa 145 milijonov KM. V proračun Federacije je bilo vplačanih 300 milijonov KM, po osnovi davka na dobiček pa 65 milijonov KM. Podjetje je realiziralo naložbe v višini 450 milijonov KM, povečalo se je število uporabnikov, zagotovljenih je bilo 350.000 aparatov za uporabnike mobilnega omrežja. To so le nekateri, najpomembnejši podatki o BH Telecomu, pri čemer je treba vedeti tudi to, da je še celo 120 podjetij na našem območju registriranih za zagotavljanje teh storitev.

PATRIA: Kaj pa poštni promet? Je v drugem planu ali deluje na običajen način?

BIJEDIĆ: Klasična pošta, tista, na katero smo navajeni, je tudi v tem času nepogrešljiva, vendar se mora prilagoditi novim razmeram. V primeru BH Pošte, podjetja, ki zagotavlja univerzalne, rezervirane in finančne storitve, so bili problemi in težave. Kljub temu je bil leta 2013 dosežen najboljši rezultat od ustanovitve. Pomemben je dosežek dobička v višini 3,4 milijona KM, kar je celo 244 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček je bil 3,1 milijona KM, kar se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Poštni promet se opravlja v 300 poštnih enotah na 987 okencih, z 1.057 dostavnimi območji in 627 poštarji. To govorim zato, ker je klasična pošta sicer v drugem planu v tem informacijskem, hitrem času, vendar je še vedno veliko stvari, pri katerih je nepogrešljiva. To najbolje vedo tistih 2.363 zaposlenih v BH Pošti, pa tudi 700 zaposlenih v Hrvaški pošti Mostar, ki prav tako uspešno posluje v zadnjih treh letih.

PATRIA: Prihajamo do Železnic Federacije. To podjetje je letos krenilo na pot okrevanja. Je to res?

BIJEDIĆ: Da, res je, trenutna uprava Železnic FBiH je podedovala dolg v višini 40 milijonov KM in veliko težav, o katerih med drugim govori 14 kazenskih ovadb, ki se nanašajo na pretekla leta. Konkretni rezultati najbolje govorijo o poti k okrevanju: doseženi so bili prihranki v višini okoli 32 milijonov KM, zagotovljene so redne plače, vključno z dvema zaostale, poravnane so obveznosti po delovnih sporih v višini 1,65 milijona KM, poravnane nekatere bančne in poslovne obveznosti, redno se poravnavajo kreditne obveznosti, v prvih šestih mesecih leta 2014. je bilo prepeljanih več kot 4,2 milijona ton blaga.

PATRIA: Kaj pa vlaki Talgo. Drago so plačani, pa neizkoriščeni. Kaj je tu narobe?

BIJEDIĆ: Devet garnitur vlakov Talgo, gre za najsodobneje opremljene vagone brez lokomotiv, ne moremo uporabljati na naših progah, ker gre za kompozicije, ki vozijo štiri do petkrat hitreje. Da pa to ne bi bil mrtev kapital, je v zaključni fazi razpis Turških državnih železnic, na katerem smo se uvrstili kot najugodnejši ponudnik, po katerem jim bomo najeli garniture Talgo in za to dobili 15 milijonov evrov v treh letih. Vzdrževanje kompozicij v tem času prevzame uporabnik, po izteku pogodbe pa nam je dolžan vrniti vlake v stanju, v kakršnem jih je prevzel, torej nove.

PATRIA: Najbolj privlačno se zdi tisto, kar je povezano le s cestogradnjo, še posebej avtocesta na Koridorju Vc.

BIJEDIĆ: Prav imate. Z ustanovitvijo Javnega podjetja Ceste Federacije je prišlo do preobrata na tem področju in pri vzdrževanju cest, še posebej v zvezi s Koridorjem Vc. Podjetje je upravitelj mreže 2.048 kilometrov cest. Od leta 2011 do 2013. je bilo vloženih 115,7 milijona KM v obnovo, izgradnjo, razsvetljavo, semaforizacijo in izboljšanje varnosti prometa, v sanacijo plazov, odronov, pobočij in izkopov ter v sanacijo asfaltnega vozišča. To je ogromno delo, začeto leta 2008 v programu „Sanacija cest v Federaciji BiH“ in zaključeno leta 2013. Program je vreden skupno 208 milijonov KM, kar je zagotovljeno s strani Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter iz lastnih sredstev Cest Federacije. Ta program je zajel 1.350 kilometrov cest. Končana je tudi obvoznica Sarajevo, po številnih tehničnih in birokratskih težavah. Končno, sem spadajo dela na zahodnem vstopu v Tuzlo od bolnišnice v Kreki do Šičkega Broda, pa tudi priključek Šički Brod. Pred nekaj dnevi se je začela gradnja predora Karaula, s čimer je obnova ceste na Karuoli, med Kladnjem in Olovom, vstopila v naslednjo fazo. Končana sta dva mostova, končani pa so tudi revidirani projekti za še dva.

PATRIA: Koridor Vc?

BIJEDIĆ: To je za nas in za to državo, ne le za Federacijo, posebna zgodba. Sedanji zvezni oblasti je ob prihodu na oblast leta 2010 ostalo 67 kilometrov avtoceste na Koridorju Vc. Do danes je bilo dokončanih še 76 kilometrov. Poseben podvig je, kot sem prepričan, predor „Prvi mart“ na odseku Zenica-Sarajevo. Odprtje tega predora, najsodobneje opremljenega v tem delu Evrope, ni le velika delovna zmaga in krona večletnih prizadevanj pri nadomeščanju spregledanega na Koridorju Vc, temveč tudi dokaz, da se, ko se hoče, lahko in mora storiti tisto, kar bi moralo biti že zdavnaj dokončano.