BiH bi morala izkoristiti prijatelje v EU, sankcije niso nemogoča misija

SARAJEVO, (Patria) - Izjava tiskovne predstavnice Evropske komisije Ane Pisonero glede možnosti, da EU sledi ZDA pri uvedbi sankcij, ki bi bile za Milorada Dodika in druge iz BiH, ki spodkopavajo ustavni red ali so osumljeni korupcije, bolj boleče, je nov dokaz neiskrenosti do BiH. EK je sprejela na znanje odločitev ameriške administracije, vendar iz Bruslja ni konkretnega stališča o možnih evropskih sankcijah, razen da je za njihovo uvedbo potrebno soglasje vseh članic EU. 

Pisonero je izpostavila le del resnice, saj poleg soglasja večine članic EU obstaja tudi možnost, da se sankcije uvedejo z večino glasov, o čemer je Patria že pisala. V tem primeru ne bi mogla Madžarska, ki se je odprto postavila na stran Milorada Dodika, blokirati odločitve o sankcijah. Za BiH bi lahko bila večja težava dejstvo, da je Francija kot država, ki je nasprotovala širitvi, prevzela predsedovanje EU. Ta država do zdaj ni bila zagovornica sankcij, njen predsednik Emmanuel Macron pa je pred nekaj leti, kot se je izkazalo neupravičeno, v naši državi videl potencialno nevarnost terorizma, ki prihaja z Vzhoda.

Kar ni slabo, je Macronova obljuba, da bi moralo biti leto 2022 pod francoskim vodstvom prelomnica za Evropo. Pri tem je bilo jasno sporočeno, da gradnje Evrope miru za naslednjih 50 let ne bo, če bo zahodni Balkan ostal v takšnem položaju, kot je danes. Macronu bo predsedovanje EU koristilo tudi za lastno pozicioniranje pred nacionalnimi volitvami. Zato, če bi se prepričal, da so sankcije del rešitve, bi jih lahko tudi podprl.

Najglasnejši v EU za uvedbo sankcij so predstavniki Nemčije in Nizozemske. Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je že javno izrazila svojo zavezanost, po ameriških sankcijah pa se je oglasila tudi Tineke Strik, evropska poslanka iz Nizozemske, ki je poudarila, da EU ne more zaostajati in da mora takoj slediti temu pomembnemu koraku.

Prej je skupina evropskih poslancev sprožila tudi pobudo za uvedbo sankcij, vendar je verjetno, da je realizacija odvisna od matematike. Namreč 55 % držav članic mora glasovati “za”, pri čemer teh 55 % držav predstavlja najmanj 65 % celotnega prebivalstva Evropske unije. Odločitev se lahko blokira, če obstaja tako imenovana blokirajoča manjšina, ki mora vključevati najmanj štiri člane Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva EU.

EU rada sprejema odločitve s konsenzom, vendar če se izkaže, da se nečemu upira določena manjšina, v kateri niso velike sile, bi Nemčija lahko vztrajala pri uvedbi sankcij.
To samo kaže, da morajo sile, ki si želijo suvereno in enotno BiH, veliko več lobirati po EU, da bi jasno ugotovile, kdo so resnični prijatelji BiH. Glede na to, da imajo sankcije ZDA, za razliko od evropskih, za Dodika le simbolično škodo. V tej smeri si je treba prizadevati, da Nemčija in druge države enostransko uvedejo svoje sankcije, kar je v EU dovoljeno. Za začetek bi bilo dovolj, da Dodika sankcionirata Nemčija in Avstrija, saj bi to neposredno prizadelo njegove zasebne interese.

Možnost, ki bi se lahko izkoristila, je delovanje držav Kvinta v BiH. Njihov interes je, da na Balkanu zajezijo ruske interese, del teh pa se zagotovo izvaja preko politike Milorada Dodika. Del Kvinta je tudi Velika Britanija, ki odprto podpira ameriške poteze in je zagovornica evropskih sankcij. Lobiranje znotraj Kvinta bi lahko omililo tudi stališče Francije, vendar se nič ne more narediti le z izjavami in hrupom na družbenih omrežjih.