
Hamdija Kreševljaković je bil bosansko-hercegovski zgodovinar in pisatelj. Rodil se je v Sarajevu na današnji dan, 18. septembra 1888, umrl pa 9. julija 1959, je pomemben del intelektualne dediščine Bošnjakov, piše novinarska agencija Patria.
Kreševljaković se je rodil na Vratniku, v ulici Lubina, kjer je tudi odraščal. Delovno dobo je preživel v izobraževanju, najprej kot učitelj, kasneje pa kot profesor v sarajevskih šolah. Dolgo in naporno je iskal znanje. Sam se je naučil veliko tujih jezikov, med drugim tudi turščino, ki jo je obvladal tako dobro, da je lahko z lahkoto uporabljal arhivsko gradivo v tem jeziku.
Svoje zanimanje je usmeril v raziskovanje družbeno-ekonomskih razmer v BiH v času osmanske vladavine.
Kreševljaković je dela objavljal v edicijah Znanstvenega društva, Zemaljskega muzeja, Zgodovinskega društva, Orientalskega inštituta, Zavoda za varstvo spomenikov in Enciklopedije FNRJ.
Med Kreševljakovićevimi deli, ki izstopajo, so: "Stari bosanski gradovi", "Stari hercegovski gradovi", "Dženetići - prispevek k preučevanju fevdalizma", "Kovaški obrt v Bosni in Hercegovini", "Prispevki k zgodovini bosanskih mest pod turško upravo", "Kapetanije", "Sedlarski obrt v starem Sarajevu" ter na desetine drugih, piše NAP.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























