BiH pustila Osmanovića i Mujanovića da trunu u srbijanskih zatvorima, bliski vlastima dobiju zaštitu

Piše: Ernad Metaj

---

Dani v zaporni v Srbiji za državljana BiH Osmana Osmanovića in Huseina Mujanovića se podaljšujejo, ker se odlagajo naroki, na katerih naj bi se končno zaključili postopki po obtožnicah za domnevni vojni zločin.

- V primeru Osmanović naj bi bile jutri zaključne besede, vendar je negotovo, kdaj se bo to zgodilo. En sodnik je še vedno na bolniški, in če ne bi bil, jaz kot njegov zagovornik zaradi dejstva, da je odvetništvo v stavki, ne morem prisostvovati narokom, je za Patrijo povedal odvetnik Đorđe Dozet.

Osmanović je že dve leti v priporu, leto manj kot Mujanović, ki mu je Apelacijsko sodišče razveljavilo 10-letno zaporno kazen, ker so bile ugotovljene številne nezakonitosti in nelogičnosti v sodnem postopku.

- Postopek je pri koncu, ostalo je le še zaslišanje dveh prič in izvedba dokumentacije, vendar se srečujemo s številnimi težavami. Nadaljevanje sojenja je negotovo zaradi bolezni sodnice in stavke odvetnikov, vendar moram povedati, da smo imeli težave z zagotavljanjem prič, ker nihče iz BiH ni želel priti na sodišče v Beograd. Domnevno proti nekaterim obstajajo tudi obtožnice, dejstvo pa je tudi, da se vse priče niso pojavile niti pred sodiščem v BiH, ki je nudilo asistenco v tem primeru, je za Patrijo povedal Dule Ignjatović, odvetnik Huseina Mujanovića.

Tisto, kar družino zagotovo boli, je mnenje odvetnikov, da je bila zamujena priložnost, da bi se Mujanoviću sodilo v BiH ob zagotovilih, ki bi jih naša država lahko izdala Srbiji. Podobno je tudi v primeru Osmanović. Oba sta živa dokaza, da imajo pristojni v institucijah BiH dvojna merila, kar se je pokazalo po aretaciji Edina Vranja.

- Aretacija in način obtožbe Vranja sta skoraj identična primeru mojega očeta in Mujanovića. V nasprotju z njima se je v BiH zaradi Vranja dvignila diplomacija, vključili so se odvetniki iz BiH, ustvarjen je bil medijski pritisk. Podvzeti so bili vsi ukrepi, ki se pričakujejo pri zaščiti svojih državljanov, kar je v primeru mojega očeta in Mujanovića izostalo. Očitno je, da v BiH niso vsi enaki in da če nimaš koga ali nisi nečiji, država zate ne bo storila ničesar, je za Patrijo povedala Osmanovićeva hči Anesa Osmanović Imamović.

Da politika vpliva, je pokazal srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je javno stopil pred medije in napovedal izpustitev Vranja iz pripora. Ob tem je bila napovedana tudi končna premestitev predmeta iz ene države v drugo, Vranj pa se je v BiH vrnil kot svoboden državljan, čeprav se je pričakovalo, da bo z lisicami na rokah predan pristojnim službam v BiH na meji obeh držav. V tistem trenutku se je razširila tudi novica, da bodo za Vranjem v BiH sledili Mujanović in Osmanović, kar se je izkazalo za neresnično. Oba sta spet hitro padla v pozabo, prepuščena predvsem sama s svojimi družinami, da vodijo svojo bitko.

- Do zdaj nas je postopek proti mojemu očetu stal okoli 30.000 evrov. Mati je od pristojnih institucij prejela okoli 3.500 evrov. Večji problem od denarja je odnos pristojnih. Sprejela nas je ministrica Turković, sprejeli so nas tudi na tožilstvu BiH, vendar nihče ni ponudil ničesar konkretnega. Tisto, kar nas boli, je, da nihče ni poslušal naših prošenj, da bi se tožilstvo BiH sklicevalo na podpisani protokol s Srbijo, da bi se očetu premestilo sojenje v BiH. Ambasadorka Aida Smajić se nam po srečanju ne javlja, edini, ki nam je vedno na voljo, je bil konzul Mirsad Muhović, ki je najbolj zaslužen, da imata moj oče in Mujanović solidno obravnavo v priporu, pripoveduje Anesa.

Nekaj več denarja je prispelo kot podpora Mujanovićevi ženi, ki sama ne bi mogla financirati stroškov odvetnika.

- Poleg gospoda Muhovića me nihče iz pristojnih institucij BiH ne obvešča ničesar. Država bi morala pokazati več posluha za mojega moža, še posebej po tem, ko je bilo ugotovljeno vrsto napak v sodnem postopku, s katerimi je bila kršena njegova pravičnost. Jaz bi bila optimist glede končne sodbe, če bi bilo vse zakonito, nam je povedala Mujanovićeva žena Mirsada.

Na žalost se institucije BiH niso kaj dosti potrudile, da bi za obrambo Mujanovića dostavile potrebno dokumentacijo. Odvetnik Ignjatović ni želel ugibati o sodbi, vendar meni, da je obramba vendarle v boljšem položaju kot prej.

Osmanovićev odvetnik je, kot pravi, po naravi pesimist in ne želi ničesar komentirati, dokler ne bo izrečena sodba. To, da od začetka trdi, da srbsko tožilstvo v primeru Osmanović nima primera, mu ne pomeni veliko, saj se zaveda, v kakšnem svetu živimo.

Družini Osmanović in Mujanović od Srbije nista pričakovali veliko, sta pa razočarani nad tem, v kakšnem svetu živita v BiH. Od državnih institucij, ki so v funkciji osebnih in strankarskih interesov, ju bolj boli pasivnost in strah pred javnim izpostavljanjem prijateljev in saborcev Osmanovića in Mujanovića. Kot pravi Anesa, jo je veliko ljudi zasebno klicalo, da bi izrazili podporo, vendar v javnost ne želijo, da se slučajno komu ne bi zamerili. Medtem ko državne institucije ne opravljajo svojega dela, državljani pa molčijo, Mujanović in Osmanović v srbskem zaporu vodita svojo bitko in nas opozarjata, da lahko nekdo drug jutri pristane v podobni situaciji.