BiH privolila, da bodo v Deklaracijo o zeleni agendi držav Zahodnega Balkana vključeni kantoni in entiteti

(Patria) - Predstavniki držav Zahodnega Balkana so se sestali v Hamburgu v okviru Berlinskega procesa, kjer so sprejeli Deklaracijo o Zeleni agendi za Zahodni Balkan, piše Istraga.ba.

Predstavnik BiH Damir Arnaut je zahteval, da se v dokumentu navede, da bo BiH predlagane ukrepe obravnavala v skladu z delitvijo pristojnosti med državo, entitetami in kantoni na podlagi koordinacijskega mehanizma, kar je bilo na koncu tudi sprejeto.

"Bosna in Hercegovina bo obravnavala predlagane dejavnosti v skladu z ustavno delitvijo pristojnosti institucij, entitet in kantonov BiH, oziroma sodelovanja vseh relevantnih institucij v BiH prek koordinacijskega mehanizma," navaja opomba Deklaracije.

V osnovnem besedilu Deklaracije so države Zahodnega Balkana ponovile zavezanost polni in pravočasni implementaciji Zelene agende in Akcijskega načrta v obdobju od 2021 do 2030.

Države regije razmišljajo o vzpostavitvi mehanizmov za določanje cen ogljika do leta 2030 ter prepoznavajo potrebo po trdnih podatkih o emisijah v skladu s standardi EU za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo (MRVA).

Države Zahodnega Balkana so v Deklaraciji poudarile, da so odločene, da do leta 2025 vzpostavijo potrebna pravila, ki urejajo osnovne standarde EU, s čimer zagotovijo, da se spremljanje emisij začne leta 2026.

"Prepoznavajo kritično povezavo med izzivi dekarbonizacije, postopnim opuščanjem premoga in skladnostjo z zakoni o varstvu okolja v okviru Energetske skupnosti ter energetsko varnostjo, in se zavezujejo k reševanju obstoječih kršitev in pomanjkljivosti pri skladnosti v zvezi z zakoni o varstvu okolja znotraj Energetske skupnosti.

Posebej smo zavezani ohranjanju standardov kakovosti zraka in zagotavljanju strogega spoštovanja zakonskih obveznosti," navaja Deklaracija.

Prav tako se kot ključna poudarja potreba po krepitvi partnerstva z zasebnim in komercialnim sektorjem, da bi sprostili polni potencial razvoja obnovljivih virov energije, sprožili elektrifikacijo prometa in izboljšali širšo dekarbonizacijo gospodarstev držav Zahodnega Balkana.

"Poseben poudarek je na trajnostnem postopnem opuščanju premoga," dodaja ta dokument.