BiH pred sprejem nove volilne zakonodaje „Lex Čović“

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je ob napovedi sprememb oziroma sprejemanja nove volilne zakonodaje BiH pripravil analizo možnih posledic napovedanih selektivnih sprememb volilne zakonodaje. Iz analize „BiH in nova volilna zakonodaja: BiH pred sprejemom nove volilne zakonodaje 'Lex Čović'“ izpostavljamo najpomembnejše in najbolj zanimive dele.

Centralna volilna komisija (CIK) Bosne in Hercegovine je ponovno v središču škandala, tokrat v zvezi s poskusi protiustavnega spreminjanja volilne zakonodaje BiH v sodelovanju s političnimi opcijami, ki sistematično spodkopavajo obstoj in celovitost Bosne in Hercegovine. Dvojec Milorad Dodik (SNSD – Zveza neodvisnih socialdemokratov) in Dragan Čović (HDZ – Hrvaška demokratska skupnost), ključna voditelja omenjenih političnih opcij, bosta prihajajoče splošne volitve v BiH, razpisane za 7. oktober 2018, poskusila izkoristiti za ustvarjanje/eskalacijo krizne situacije, ki bi jima služila za razbitje Bosne in Hercegovine.

Škandal s CIK Bosne in Hercegovine je vrhunec dolgotrajnih protidržavnih napadov in vpletanja dvojca Dodik-Čović v najpomembnejše strukture države, ob močni podpori Srbije in Hrvaške; od dolgotrajnih napadov na obrambni sistem BiH – Oborožene sile BiH, Obveščevalno-varnostno agencijo (OSA) BiH, Ministrstvo za varnost BiH, Agencijo za zaščito in preiskave (SIPA), vse do napadov na tožilstvo-pravosodni sistem BiH, vključno z Ustavnim sodiščem BiH, pa tudi ustavnimi sodišči entitet. Napadi na institucije Bosne in Hercegovine so hkrati poskusi prevzema omenjenih institucij. Omenjeni dvojec Dodik-Čović, ob podpori drugih političnih opcij, nadzoruje Visoki sodni in tožilski svet (VSTV), Tožilstvo in Sodišče BiH, Ministrstvo za obrambo BiH, Centralno volilno komisijo BiH in, kar je najnevarnejše, danes že v določeni meri tudi Ustavno sodišče BiH. Spomniti velja, da je prav Ustavno sodišče BiH razveljavilo prejšnjo odločitev in intervencijo OHR na Ustav FBiH z uveljavitvijo pritožbe Boža Ljubića (HDZ), takratnega predsedujočega Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH, kar je doslej najmočnejši udarec na dejanja mednarodne skupnosti, pa tudi na Bosno in Hercegovino.

Trenutno delovanje CIK je le kriminalni poskus uresničitve odločitve Ustavnega sodišča BiH, ki je uveljavilo pritožbo Boža Ljubića, ker „dvojcu“ ni uspelo skozi parlamentarno proceduro BiH (ki jo je določilo Ustavno sodišče BiH) vsiliti omenjeno odločitev Ustavnega sodišča BiH. Mnenje OHR ni bilo upoštevano s strani Ustavnega sodišča BiH, čeprav je bilo mnenje OHR popolnoma proti predlogu Boža Ljubića: „Ugotavljamo v tem smislu, da je predlagatelj pritožbe izpodbijal določene določbe volilne zakonodaje, pri čemer pa ni izpodbijal določb Ustava FBiH. S tem trdimo, da so določbe volilne zakonodaje v skladu z načeli, določenimi v Ustavu FBiH, in da imajo različne določbe Ustava FBiH notranjo doslednost in morajo biti uporabljene istočasno, vključno konkretno preko volilne zakonodaje BiH.“

Sodniki Ustavnega sodišča BiH so pri sprejemanju odločitve pravno ignorirali stališče in mnenje OHR ter so uporabljali le tiste „argumente“, ki so šli v korist njihovi odločitvi oziroma Ljubićevi pritožbi. Pri tem je bil popolnoma zanemarjen princip legitimnega predstavljanja narodov, izpeljan iz evropske pravne tradicije, po kateri se pod narodom razume „demos“, torej skupnost vseh prebivalcev znotraj določene države, tako da se znotraj te pravne tradicije pod legitimnim predstavljanjem narodov razumejo izvoljeni predstavniki narodov, katerih število je sorazmerno s skupnim številom prebivalcev, ne glede na njihovo etnično identiteto. Znotraj evropske pravne tradicije ne obstajajo nikakršni apriorni „legitimni predstavniki“ etničnih skupnosti, v večetničnih družbah pa obstaja praksa uvajanja dvodomnega sestava Parlamenta kot korektivnega elementa, ki naj bi zagotovil enakopravnost pri predstavljanju etničnih skupnosti, zato se v zgornjem domu običajno uvaja pariteta pri njihovem predstavljanju. Vendar se načela paritete in sorazmernosti medsebojno popolnoma izključujeta in ju ni dovoljeno mešati, kot to v svojem predlogu počne Božo Ljubić, čigar logiko sprejemata tako Ustavno sodišče BiH kot CIK.

Torej, etnične skupnosti morajo biti predstavljene v zgornjem domu po načelu paritete, in to je absolutni pogoj, tako da nikakršno sklicevanje na načelo sorazmernosti pri izboru znotraj enot (kantonov/županij), iz katerih se izbirajo predstavniki v zgornji dom, preprosto ni logično vzdržno: vsaka etnična skupnost mora imeti enako število predstavnikov v tem domu, in v tem smislu bi tudi kategorija t.i. „Ostali“ morala biti zastopana z enakim številom predstavnikov kot t.i. tri konstitutivni narodi, saj je pariteta absolutni pogoj in ni nobenega razloga, zakaj bi „Ostali“, kot ustavno priznana kategorija, bili zastopani mimo načela paritete. Na žalost je člen 8. Ustava Federacije BiH v tem pogledu dvosmiseln, ter dopušča manipulacije, kakršne je izvedel Ljubić, ki jih sprejemata Ustavno sodišče BiH in CIK:

(1) Delegate Doma narodov FBiH izvolijo kantonalne skupščine izmed svojih delegatov sorazmerno nacionalni strukturi prebivalstva.

(2) Število delegatov za Dom narodov FBiH, ki se izvolijo v vsakem kantonu, je sorazmerno številu prebivalcev kantona, s tem, da se število, struktura in način izvolitve delegatov določijo z zakonom.

Če se Dom narodov FBiH temelji na načelu paritete, kar je njegova osnovna funkcija z namenom zagotavljanja enakopravnosti, potem nujno odpade pogoj „sorazmerno nacionalni strukturi prebivalstva“: ali so etnične skupnosti zastopane po načelu paritete, ali pa so zastopane po načelu sorazmerne zastopanosti znotraj strukture celotnega prebivalstva. Prav tako, če bi se upoštevala določba, da je število delegatov, ki se izvolijo v vsakem kantonu, sorazmerno številu prebivalcev kantona, se s tem tudi krši načelo paritetnega predstavljanja kantonov: kantoni z večjim številom prebivalcev bi v tem primeru morali imeti večje število predstavnikov v primerjavi s kantoni z manjšim številom prebivalcev, tako da se načelo paritetnega predstavljanja etničnih skupnosti spet ne bi moglo uresničiti.

Vendar, namesto da bi Ustavno sodišče BiH razmotrilo in pozvalo k odpravi teh protislovij znotraj samega Ustava Federacije BiH, Ustavno sodišče BiH sprejema logične in pravne manipulacije, znotraj katerih se sorazmerno in paritetno predstavljanje nenehno mešata, in s tem ustreza politiki HDZ BiH, v kateri se pariteta zahteva v vseh primerih, ko Hrvati predstavljajo jasno statistično manjšino, medtem ko se sorazmernost zahteva v vseh primerih, ko Hrvati lahko zabeležijo tudi najmanjšo statistično večino. Seveda ima HDZ pravico do lastnih podval in manipulacij, vendar Ustavno sodišče BiH in CIK nimata pravice, da bi se na njih pustila, in da bi zanemarjala temeljno ustavno načelo, po katerem se pariteta in sorazmernost popolnoma medsebojno izključujeta, tako da se en dom Parlamenta lahko izvoli izključno po načelu sorazmernosti, drugi dom pa izključno po načelu paritete.

Na javno obravnavo pred sprejemom odločitve je bil povabljen predstavnik CIK, da predstavi mnenje in stališče CIK, vendar predstavniki CIK na javni obravnavi niso predstavili stališča CIK, temveč so predstavili osebna stališča o zadevnem zahtevku. Prav tako na javno obravnavo niso prišli predstavniki Parlamentarne skupščine BiH, ki jih je blokiral HDZ, vendar je Lidija Bradara (HDZ), predsedujoča Doma narodov Parlamenta Federacije BiH, zagotovila prisotnost in izrazila mnenje, da ta Dom podpira Ljubićevo pritožbo. V svojem nagovoru je predstavnik Doma narodov FBiH poudaril, da podpira pritožbo, ter se dotaknil pomanjkljivosti v načinu delovanja Doma narodov, navaja se v odločitvi Ustavnega sodišča BiH.

Pristojni organi Federacije BiH morajo ugotoviti, na kakšen način in s čigavim dovoljenjem je Dom narodov FBiH lahko na javni obravnavi podprl Ljubićevo pritožbo, vedoč, da so bošnjaške politične opcije proti Ljubićevi pritožbi. Enako je stališče in mnenje Beneške komisije (Evropska komisija za demokracijo skozi pravo) napačno in tendenciozno razlagano s strani Ustavnega sodišča BiH, čeprav je Beneška komisija poudarila „zdi se, da je sistem po Ustavu Federacije v skladu z evropskimi in drugimi mednarodnimi standardi na področju volitev, in ker volilna zakonodaja BiH namerava uresničiti relevantne določbe Ustava Federacije BiH, se zdi tudi, da je sistem v skladu s temi standardi.“ Prav tako, čeprav je Beneška komisija navedla, da se Ljubićeva pritožba ne more opirati na standarde evropske volilne dediščine za izvolitev delegatov v Dom narodov FBiH, je Ustavno sodišče BiH popolnoma ignoriralo ne le te določbe, temveč tudi vsa stališča OHR in Beneške komisije.

Lex Čović

Dragan Čović si želi še en mandat v Predsedstvu BiH in želi do začetka splošnih volitev 2018 zagotoviti dejansko delitev BiH, zdaj že v kohabitaciji s CIK, ki naj bi zagotovila delitev BiH in volitve po meri HDZ in Dragana Čovića, znotraj HDZ pa se ta subverzivni poskus spremembe volilne zakonodaje že imenuje „Lex Čović“. Čović ima vnaprej „zeleno luč“ znotraj HDZ, da poskusi proizvesti in eskalirati krizno stanje in vrnitev na stanje, ki je predhodilo Washingtonskemu sporazumu, torej na Načrt Owen-Stoltenberg, po katerem se predvideva delitev BiH na tri etnične celote. S tem se za vedno ruši tudi izvirni Daytonski mirovni sporazum, utemeljen na obstoju Federacije BiH, ki je bila predhodno ustvarjena z Washingtonskim sporazumom. Vrnitev na Načrt Owen-Stoltenberg, ob ustvarjanju „tretjega entiteta“, predstavlja jasno rušenje ne le Daytonskega ustava, temveč tudi samega Daytonskega mirovnega sporazuma.

Sprašujemo se, kaj jamstva tega sporazuma, Vlada Združenih držav Amerike, namerava ukreniti, če bo Čović s pomočjo manipulacij v zvezi z volilno zakonodajo BiH resnično uspel ustvariti „tretji entitet“ in s tem porušiti tudi sam Daytonski mirovni sporazum? Mednarodna skupnost se mora odločiti, ali želi večnacionalno državo ali delitev BiH na etnična ozemlja in njen dokončni razpad.

Nove možnosti mednarodne skupnosti

Analitiki menijo, da se v okviru mednarodne skupnosti intenzivno razmišlja o več novih možnostih, saj je očitno, da ustavnih sprememb do splošnih volitev 2018 ni mogoče izvesti, čeprav se intenzivno pogovarjajo o nekaterih modelih „Aprilske in Butmirskega paketa“. Uresničitev odločitve Ustavnega sodišča BiH po pritožbi Boža Ljubića je nemogoča in zahteva parlamentarno proceduro, odločitev Ustavnega sodišča BiH, da implementacija odločitve poteka skozi Parlamentarno skupščino BiH, pa je dodatno zapletla že tako zmedeno in nelogično odločitev. Mednarodni inštitut IFIMES se bo v prihodnjem obdobju posvetil tudi podrobnostim, ki so predhodile in bile odločilne pri sprejetju Ljubićeve pritožbe na Ustavnem sodišču BiH, in ki vsebujejo tudi regionalne politične zakulisne igre. Prioriteta mednarodne skupnosti je implementacija treh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice „Sejdić in Finci“, „Zornić“ in „Pilav“ ter sodbe Ustavnega sodišča BiH v zvezi z Mostarjem. Zakaj bi bila Odločitev Ustavnega sodišča BiH ob pritožbi Boža Ljubića prednostna pri uresničevanju mednarodne skupnosti, ko pa se na implementacijo sodbe „Sejdić – Finci“ čaka skoraj devet let?! Zakaj bi naj imele pravice Hrvatov prednost pri reševanju, danes že na kriminalen način preko CIK, in ne bi bile pravice Judov, Romov, žensk ali oseb iz konstitutivnih narodov, ki živijo v drugem entitetu, pri čemer gre za sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se čaka leta? Mesto Mostar čaka na 5 lokalnih volitev od leta 2008 in to mora biti prednostna naloga mednarodne skupnosti, ne pa kriminalne spremembe volilne zakonodaje preko CIK in zloraba Doma narodov Parlamentarne skupščine FBiH v režiji Dragana Čovića – „Lex Čović“. Projekti o skupnosti in multikulturnosti v mestu Mostar, ki jih izvaja Safet Oručević preko Centra za mir in multikulturno sodelovanje, Centra za kritično mišljenje in še nekaj podobnih organizacij civilne družbe, so primer ne le za regionalno, temveč tudi za mednarodno politiko, kako in na kakšen način je mogoče vztrajati pri najbolj demokratičnih načelih, ne da bi pri tem ogrožali nikogaršnje pravice, hkrati pa delati v interesu vseh državljanov Mostarja. V zvezi s tem mednarodna skupnost pripravlja več variant, visoki predstavnik Valentin Inzko (OHR) pa je kot „poskusni balon“ ponovil svoje prejšnje stališče iz leta 2009 o enem predsedniku in dveh podpredsednikih v BiH. Mednarodna skupnost pripravlja paket, da predsedujoči Sveta ministrov BiH prihaja iz stranke z največ poslanci v Parlamentu BiH (ni sistema nacionalne rotacije, ker ne gre za Dom narodov, temveč za izvršno oblast), da se določijo jasne pristojnosti predsednika in podpredsednikov Republike Srbske (RS) (podobno kot v FBiH), da so podpredsedniki entitet samostojni in da imajo povezavo s predsednikom entiteta pri sprejemanju ključnih odločitev, ne pa kot do zdaj, ko nimajo nobene povezave s predsednikom entiteta Republika Srbska (RS). Prav tako morajo ključne funkcije v entitetah, kot npr. v Republiki Srbski (predsednik RS, predsednik Vlade RS in predsednik Narodne skupščine RS), opravljati osebe iz različnih etničnih skupnosti, ne pa iz iste etnične skupnosti, kot je zdaj primer, in to mora biti vključeno v nove ustavne spremembe. Enako velja za FBiH.

V obeh entitetah uvesti Dom narodov, ukiniti pa Svet narodov v RS, ker gre za asimetrijo v odnosu do FBiH, v FBiH pa onemogočiti ustvarjanje etničnih volilnih enot (vsak glas enako vreden), posebna pozornost pri izvolitvi članov Predsedstva BiH (Bošnjak in Hrvat). Potrebno je razmisliti in najti rešitev, da bo bosanskohercegovanska dijaspora zastopana in predstavljena v Parlamentarni skupščini BiH. Za Dom narodov FBiH je potrebno zagotoviti tudi enakomerno geografsko zastopanost delegatov po kantonih, saj se suverenost izvaja na celotnem ozemlju FBiH. Mednarodna skupnost ne sme popustiti pod pritiskom dvojca Dodik-Čović in Odločitev Ustavnega sodišča glede Ljubićeve pritožbe se mora in bo vrniti v parlamentarno proceduro, kot je napisano v odločitvi Ustavnega sodišča BiH, ne pa s kriminalizacijo preko CIK poskušati destabilizirati BiH in omogočiti Čoviću in hercegovskemu lobiju možnost ustvarjanja tretjega entiteta in rušenja države BiH.

Ali je CIK kontaminiran in kompromitiran?

V Bosni in Hercegovini, zlasti nacionalistične strukture, pogosto poudarjajo in potencirajo konstitutivnost narodov in njihovo zastopanost, pri čemer zavestno ignorirajo 6 državljanov. Upravičeno se postavlja vprašanje etnične pripadnosti in kaj je dokaz določene etnične pripadnosti, glede na to, da se prav Dragan Čović (zdaj se izreka kot Hrvat) v prejšnjem obdobju izrekel tudi drugače. On ni edini in osamljen primer. Mednarodni inštitut IFIMES postavlja vprašanje, ali obstoječa struktura članov CIK ima potencial, da izvede poštene in korektne splošne volitve v BiH 2018, saj se je s svojim dosedanjim delom, zlasti v zadnjem obdobju, sama kontaminirala in kompromitirala.

Menimo, da je nujno zamenjati sestavo sedanje CIK na čelu z Ireno Hadžiabdić, saj se je sama spustila v nezakonito in neustavno reševanje problema sprejemanja nove volilne zakonodaje, iz izrekov odločitve Ustavnega sodišča BiH pa je jasno, da to mora storiti zakonodajni organ oziroma Parlamentarna skupščina BiH. Odločitev Ustavnega sodišča BiH je bila sprejeta leta 2016 in bilo je več kot dovolj časa, da se ugotovijo spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje BiH, kar zahteva spremembe Ustava BiH, entitet FBiH in RS. Prav tako je praksa, da se volilna zakonodaja, ki je poleg ustave najpomembnejši pravni akt, ne sprejema v volilnem letu, kaj šele pred razpisom splošnih volitev 2018.

Analitiki menijo, da je potrebno prednostno izvesti implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. Institucije države BiH morajo upoštevati in sankcionirati odgovorne, saj nihče nima pravice volivcev v BiH izsiljevati, ali bodo in kakšne volitve bodo. Tako je 90.000 državljanov Mostarja že šesto leto prikrajšanih za osnovno človekovo pravico – da volijo in so voljeni v organe lokalne samouprave, ker se proti njim krši Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kar bi z lahkoto dokazali na Evropskem sodišču za človekove pravice.