BiH med tremi najslabšimi državami v Evropi po indeksu zaznave korupcije za leto 2021.

(Patria) - Po letošnjem indeksu zaznave korupcije (Corruption Perception Index – CPI) je Bosna in Hercegovina z oceno 35 na lestvici od 0 do 100 zasedla tretje najslabše mesto v Evropi, kar jo skupno uvršča na 110. mesto med 180 državami, slabši rezultat imata le Ukrajina in Rusija. Ocena je enaka kot lani in je najslabša v zadnjem desetletju, saj BiH v nasprotju s sosednjimi državami ni dosegla nobenega napredka na področju boja proti korupciji, predvsem zaradi politične oviranja ključnih reform.

BiH in Albanija sta zdaj najslabše ocenjeni državi Zahodnega Balkana, saj sta Kosovo in Severna Makedonija dosegla določen napredek, predvsem zaradi obravnave velikih afer in visokih uradnikov, kar se v BiH skoraj ne dogaja zaradi ujetega pravosodnega sistema.

Najbolje uvrščene države na svetu po indeksu zaznave korupcije so spet Danska, Finska, Nova Zelandija in druge zahodne države z visoko stopnjo demokracije. Na repu so države, ki jih prizadevajo vojna, brezpravje in diktatura, letos pa so to Somalija, Sirija in Južni Sudan.

V poročilu, objavljenem ob CPI, Transparency International posebej opozarja, da vse pogostejši pojavi kršitev človekovih pravic, slabitev demokracije in krepitev avtoritarnih režimov vodijo k večji stopnji korupcije. V regionalnem poročilu za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo je BiH posebej izpostavljena kot ena od držav s slabimi rezultati, pri čemer se navajajo vse pogostejši napadi na kritike oblasti, ki nadzoruje medije, zatiranje državljanskih svoboščin in oviranje reform, ki bi privedle do preglednejšega financiranja strank in poštenih volitev.

„Trenutna politična kriza, ki poglablja etnične delitve in ogroža sam obstoj države, podžiga sume o tem, kakšni so interesi in motivi ključnih akterjev, saj odvrača pozornost javnosti od
kršitev človekovih pravic in blokira pomembne protikorupcijske reforme, ki jih mora BiH izvesti. Kriza ogroža tudi izvedbo prihajajočih splošnih volitev v BiH, blokirane pa so nujno potrebne volilne
reforme, ki bi zagotovile pregledno financiranje in neodvisno izvedbo volitev brez pritiska na volivce,“ je navedeno v regionalnem poročilu TI.

Posebno zaskrbljujoče so grožnje z blokado izvedbe volitev oktobra 2022, medtem ko vladajoče stranke prek pobud za spremembo volilne zakonodaje izključno skušajo ohraniti
lasten nadzor nad volilnim procesom.

„Vprašanje vseh vprašanj so zdaj prihajajoče volitve. Absolutna prednostna naloga je ustvariti osnovne pogoje za izvedbo volitev, brez tega bi država zašla v popoln pravni in institucionalni vakuum, v katerem bi bil ogrožen nadaljnji obstoj države,“ je ob predstavitvi rezultatov CPI povedal Srđan Blagovčanin, predsednik upravnega odbora Transparency International v BiH.

Na rezultate CPI je posebej vplivalo pomanjkanje kakršnega koli napredka na področju ključnih reform, predvsem zakona o nasprotju interesov, javnih naročilih, financiranju strank in zaščiti prijaviteljev korupcije. Prav tako je reforma pravosodja popolnoma blokirana, pravosodni sistem pa je instrumentaliziran in ujet s strani vladajočega kartela ter zahteva popolno reformo in izvedbo temeljnih preverjanj nosilcev pravosodnih funkcij. Zakonodajna oblast v BiH je v celotnem mandatu klinično mrtva, z izjemo parlamenta Republike Srbske, katerega fokus je bil bolj na aktivnem spodkopavanju pravnega reda kot na kakršnih koli reformah. Po drugi strani pa je bilo delovanje izvršilne oblasti na vseh ravneh v največji meri usmerjeno v izčrpavanje javnih virov, ki so bili uporabljeni za osebno bogatenje in utrjevanje oblasti vladajočih strank.
 
„Popolna prenehanje delovanja državnih institucij je odpravilo vsakršen dvom, da se država upravlja popolnoma zunajinstitucionalno. Za korupcijo ni več nobenih, niti formalnih ovir. Besno plenjenje državnih virov, torej državljanov, se vse bolj intenzivira. Država je na robu popolnega kaosa. Če parlamenti ne delujejo, če izvršilna oblast ne deluje, če je pravosodje ujeto s strani etnonacionalističnih voditeljev, ta država in njeni viri praktično v celoti postanejo last etnonacionalističnega kartela,“ je dejal Blagovčanin.