BiH med štirimi najslabše uvrščenimi državami v Evropi glede na stanje korupcije

(Patria) - Po indeksu zaznavanja korupcije (CPI) se Bosna in Hercegovina uvršča med štiri najslabše uvrščene države v Evropi z oceno 34 od možnih 100 in na svetu zaseda 109. mesto, ki si ga deli z Alžirijo, Nepalom in Indonezijo. Majhna sprememba za eno točko več v primerjavi z lanskim letom ne spremeni slike večletne stagnacije, saj BiH ostaja na samem dnu Evrope, kjer slabši rezultat imata le Rusija, Belorusija in Srbija, ki je v zadnjih letih doživela znaten upad zaradi posledic korupcije na človeška življenja in zatiranja državljanskih svoboščin.

Prav fokus letošnje raziskave CPI je bil na posledicah, ki jih ima propadanje demokracije na stanje korupcije v državi, saj se države z zgrajenimi demokratičnimi institucijami, svobodnimi mediji in drugimi mehanizmi nadzora nad delom oblasti učinkoviteje upirajo korupciji. Po tem vprašanju se v BiH ni nič spremenilo v primerjavi s prejšnjimi leti, saj smo po stanju korupcije, ki ga meri CPI, med državami, ki se ocenjujejo kot neuspele demokracije, in državami, ki nosijo naziv diktatorskih režimov. Na to je še posebej vplivala vrsta zakonov v Republiki srbski, ki so med lanskim letom vključevali zatiranje svobode govora in združevanja ter propad pravnega reda.

Globalno poročilo, objavljeno z rezultati CPI, se je prav tako osredotočilo na preglednost financiranja volilnih kampanj, ki je ključnega pomena za zaščito volilnega procesa pred korupcijo. V našem kontekstu je pomembno povedati, da raziskava TI BiH kaže na popolno nepreglednost na tem področju, kjer so stranke v zadnjih poročilih prikrile najmanj 2,6 milijona KM stroškov kampanje. V državi, kjer vlada privid demokracije, oblast, ki prehaja skozi krizo legitimnosti, vse bolj poskuša obvladati volilni proces, kar je bilo dokazano z razkritjem množičnih volilnih prevar.

V regionalnem poročilu Transparency International navaja, da napredek BiH pri boju proti korupciji ovirajo neuspeli poskusi odprave političnega vpliva na imenovanja v pravosodju ter učinkovita ureditev neodvisnosti in odgovornosti sodnikov in tožilcev. TI BiH je že opozarjal na farso, ki trenutno spremlja proces sprejemanja zakona o VSTV-ju, kjer ključni odločevalci poskušajo ohraniti mehanizme, ki omogočajo politično kontrolo nad pravosodjem.

Takšno pravosodje BiH v državi, ki je na samem dnu po stanju korupcije, še vedno beleži porazne rezultate pri pregonu korupcijskih kaznivih dejanj. V takšni situaciji tudi številne korupcijske afere, ki so zaznamovale lansko leto, kot sta afera Vijadukt ali Pretis, niso dobile sodnega epiloga.

Še eno kritično področje ostaja preprečevanje navzkrižja interesov javnih funkcionarjev, kjer po novem zakonu na državni ravni še vedno ni bila izrečena nobena sankcija, v Republiki srbski je navzkrižje interesov praktično legalizirano s samovoljnimi razlagami, na ravni FBiH pa se zakon ne uporablja že več kot 13 let. Zato je TI BiH pred kratkim s podporo 13 parlamentarcev sprožil pobudo za sprejetje novega zakona o navzkrižju interesov v FBiH, glasovanje v parlamentu pa bi lahko jasno pokazalo, kateri politični akterji ovirajo ključne reforme, zaradi česar se BiH že leta nahaja na samem dnu Evrope.

Z to stopnjo korupcije BiH ne more narediti nobenih korakov v evropskih integracijah, večino reform, nujnih za zajezitev korupcije, pa je oblast obljubila izpolniti v okviru reformne agende. Kljub temu še vedno opažamo očitne ovire reformnih procesov, zlasti s strani ključnih akterjev v oblasti, ki se soočajo s krizo legitimnosti in poskušajo obdržati vzvode moči, upirajoč se demokratičnim procesom, s preoblikovanjem volje državljanov in postavljanjem pod politično kontrolo tistega, kar je ostalo od neodvisnih institucij v tej državi.

Zato TI BiH poziva vse politične akterje ter EU in mednarodno skupnost, da podprejo boj proti korupciji, saj se v nasprotnem primeru lahko pričakujejo le nadaljnji koraki k propadu institucij ter zatiranju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.