BiH kot varnostna fronta Evrope: Bundestag razdeljen glede nemške udeležbe v misiji Althea

(Patria) - Nemški Bundestag je danes razpravljal o podaljšanju udeležbe Bundeswehra v misiji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini.

Predstavniki nemške vlade in večine parlamentarnih strank so Bosno in Hercegovino predstavili kot pomemben varnostni prostor Evrope.

AfD in Die Linke (Levica) sta nasprotovala nadaljevanju mandata, vendar iz povsem različnih razlogov, poroča N1.

Državni minister v Ministrstvu za zunanje zadeve Florian Hahn je odprl razpravo s spominom na Srebrenico in vojno v Bosni in Hercegovini.

Dejal je, da se mnogi še vedno spominjajo "pretresljivih slik in poročil" iz tega obdobja - ločenih družin, množičnih usmrtitev in vojakov, ki niso mogli posredovati, ker niso imeli jasnega pooblastila ali potrebne opreme.

- Prepričani smo, da se takšna vojna ne sme ponoviti - je sporočil Hahn in pojasnil, zakaj Bundestag razpravlja o nadaljevanju nemške udeležbe v EUFOR Althei.

Po njegovih besedah ostaja glavna naloga misije podpora izvajanju Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v Bosni in Hercegovini.

Hahn je navedel, da v državi trenutno ni odprtih oboroženih spopadov in da je varnostna situacija stabilna, vendar je opozoril, da politična situacija ostaja krhka.

Posebej je poudaril, da Bosna in Hercegovina zaradi svoje lege v neposredni soseščini EU, evropske perspektive in ranljivosti na ruski vpliv "ostaja politična prednostna naloga" za Nemčijo.

Stabilen Zahodni Balkan, je dodal, je v neposrednem interesu Berlina.

Parlamentarni državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Sebastian Hartmann je prav tako podprl nadaljevanje mandata.

Spomnil je, da je bilo v vojni v Bosni in Hercegovini ubitih več kot 100.000 ljudi, več kot dva milijona pa je pobegnilo ali bilo izgnanih.

- Od Daytonskega sporazuma leta 1995 ni izbruhnil večji oboroženi spopad podobne vrste. To je povezano s stalno prisotnostjo mednarodne skupnosti - je poudaril Hartmann.

Opozoril je, da secesionistične tendence in retorika, zlasti v bh. entiteti Rs, še naprej spodkopavajo celovitost države BiH in povečujejo ranljivost na zunanje vplive.

Poudaril je, da to nosi tveganje kratkoročne destabilizacije.

Poslanec Zelenih Niklas Wagener je govoril o nedavnem obisku Sarajeva in Vlasenice, kjer je obiskal pripadnike Bundeswehra v okviru misije.

Posebej je opisal obisk kraja zločina, kjer, kot je dejal, še danes ni spominskega obeležja.

- Brez soočenja s preteklostjo ne bo sprave, brez sprave pa bodo spopadi vedno znova izbruhnili - je dejal Wagener.

Ocenil je, da se Bosna in Hercegovina nahaja med ruskim vplivom, negotovostjo, ki jo povzroča Trumpova administracija, in brezperspektivnostjo mladih, kar vodi v množično izseljevanje.

Peter Beyer iz CDU/CSU je sporočil, da je EUFOR Althea pomemben izraz sodelovanja Evropske unije in Nata.

Navedel je, da Daytonski sporazum ni brez napak, da pa je ustavil vojno in da še vedno obstaja široka podpora evropski poti Bosne in Hercegovine.

Beyer je opozoril, da politični sistem Bosne in Hercegovine, v katerem se z vetom lahko blokirajo reforme, pogosto služi zaščiti partikularnih interesov.

- Če Nemčija in Evropa ne bosta zastopali svojih interesov v Bosni in Hercegovini, se odpre prostor za destabilizirajoči vpliv protizahodnih akterjev - je sporočil Beyer.

AfD pa zavrača nadaljevanje misije. Tobias Teich in Jörg Zelbers trdita, da je EUFOR Althea iz začasnega varnostnega instrumenta postal trajno stanje brez jasnega cilja in izhodne strategije.

- Misija, ki je bila zamišljena kot prehodna rešitev, je postala trajno stanje - je sporočil Teich.

Zelbers je dodal, da misija traja že 22 let, ne da bi šteli prejšnje mandate, kot je SFOR, in da se govori o "desetletjih", ne pa o časovno omejeni nalogi.

AfD meni, da dolgotrajna vojaška prisotnost ne more nadomestiti politične odgovornosti domačih akterjev in da bi se nemški viri morali usmeriti na lastno obrambno sposobnost.

Proti podaljšanju je tudi Die Linke. Poslanka Gökay Akbulut je ocenila, da je BiH danes "disfunkcionalna država", v kateri se institucije blokirajo, etnični veta pa slabijo demokracijo.

Posebej je kritizirala vlogo visokega predstavnika Christiana Schmidta.

- Z demokracijo se ne da upravljati od zunaj - je dejala Akbulutova in sporočila, da BiH ne potrebuje Bundeswehra, temveč boj proti korupciji, naložbe v izobraževanje, mirovne projekte in delo s travmami.

Razprava je pokazala jasno večino za nadaljevanje nemške udeležbe v misiji EUFOR Althea, pa tudi globoko politično razliko v razumevanju BiH.

Za vlado in večino strank je to varnostna fronta Evrope, medtem ko je za nasprotnike mandata dokaz neuspeha dolgotrajnega mednarodnega upravljanja.

Trenutni mandat, ki ga je Bundestag odobril junija 2025, poteče 30. junija 2026, zato bi o podaljšanju morali glasovati pred tem rokom.