BiH druga najslabše uvrščena država v Evropi glede stanja korupcije: Ključni problem nedelujoče pravosodje

(Patria) - Bosna in Hercegovina zaseda najslabše mesto v regiji po letošnjem Indeksu zaznavanja korupcije (Corruption Perception Index – CPI), ki ga je objavila Transparency International (TI), in je postala tudi druga najslabše uvrščena država v Evropi glede stanja korupcije v državi. Samo Rusija ima slabši rezultat od BiH, ki ima letos oceno 35, na lestvici od 0 (najslabši) do 100 (najboljši rezultat). Čeprav je BiH dobila za eno oceno več kot lani, nazaduje glede na vsa prejšnja leta, zato BiH še vedno drži dno regije in 108. mesto na svetu od 180 držav.

Osredotočenost globalne raziskave CPI je letos na pravosodnem sektorju, kot ključni razlog za takšno stanje v Bosni in Hercegovini pa poročilo TI navaja nedelujočo vladavino prava, vseprisotno korupcijo v pogojih splošnega demokratičnega nazadovanja in udarcev na svobodo medijev in civilno družbo, ki nadzirajo delo oblasti in igrajo pomembno vlogo pri odkrivanju in zajezitvi korupcije. Za to zadnje so »najzaslužnejše« oblasti v Republiki srbski, ki so okrepile prizadevanja za utišanje kritikov s kriminalizacijo obrekovanja in vrsto zakonov, s katerimi želijo omejiti svobodo medijev in delovanje organizacij civilne družbe. Poleg tega se dodaja, da bo Zakon o imuniteti RS, če bo sprejet, dodaten udarec na že oslabljeno vladavino prava, saj bo onemogočil pregon visokih funkcionarjev za korupcijo, ki se skoraj nikakor ne preganjajo zaradi katastrofalnega stanja pravosodja v celotni BiH.

V regionalnem poročilu se navaja, da sta pravosodna sistema Bosne in Hercegovine ter Srbije večinoma nesposobna preganjati in sankcionirati javne funkcionarje, ki zlorabljajo svoj položaj, to pa potrjujejo tudi podatki, ki jih TI BiH objavlja vsako leto, kjer imamo porazne rezultate glede števila vloženih obtožnic in obsodilnih sodb za visoko korupcijo. V lanskem letu smo imeli tudi vrsto oprostilnih sodb visokim funkcionarjem za velike korupcijske afere, kot sta Bobar banka in Energolinija, kjer za večmilijonsko škodo javnemu interesu na koncu nihče ni odgovarjal. Prav tako je vrsta afer v bosanskohercegovskem pravosodju in preiskave proti nosilcem najpomembnejših pravosodnih funkcij dodatno spodkopala zaupanje javnosti, kar so potrdile tudi raziskave, ki jih je izvedel TI BIH, kjer več kot 40 % državljanov korupcijo najbolj vidi v pravosodju, ki ima ključno vlogo v boju proti korupciji. Reforma pravosodja, na katero se dolgo vztraja, je popolnoma blokirana s strani ključnih političnih strank, nedavne spremembe Zakona o VSTV-ju pa še niso zagotovile integritete sodnikov in tožilcev, saj je ta institucija priznala obstoj težav pri uporabi novih pooblastil, ki se nanašajo na preverjanje premoženjskih kartonov.

Podoben pristop bosanskohercegovskih oblasti smo videli tudi pri izvajanju drugih protikorupcijskih reform, kjer so številni reformni zakoni razvrednoteni in sprejeti le zaradi privida reform, še vedno pa čakajo na sprejetje ključnih zakonov, nujnih za učinkovitejši boj proti korupciji, kot so zakon o nasprotju interesov, zaščiti prijaviteljev korupcije v FBiH ter novi zakoni o javnih naročilih in VSTV-ju. Prav tako so izostale reforme javne uprave, javnih podjetij in najpomembnejša volilna reforma, kjer ponovno vidimo poskuse oblasti, da razvrednotijo tehnične spremembe volilnega zakona in pustijo prostor za krajo glasov, trgovanje z volilnimi odbori in zlorabo javnih sredstev.

Zato se BiH v letošnji oceni CPI za regijo Vzhodne Evrope in Srednje Azije omenja med državami, ki že vrsto let beležijo nazadovanje, skupaj s Turčijo, Tadžikistanom, Srbijo in Rusijo, ki beležijo najslabši rezultat doslej. Po drugi strani pa so nekatere države iz te regije v zadnjih desetih letih naredile znaten napredek v boju proti korupciji, med njimi pa so Moldavija, Ukrajina, Severna Makedonija in Kosovo.