BiH bi morala posvetiti pozornost Trumpovim opozorilom, da bi se lahko zoperstavila Putinu

SARAJEVO, (Patria) - Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec obiskal Bruselj, kjer je pozval članice Nata, naj v obrambo vložijo več kot 2 % svojega BDP-ja, pri čemer je poudaril, da mnogi ne izpolnjujejo te smernice.

V avtorskem članku za ameriški The Hill Ajla Delkić, direktorica Svetovalnega sveta za BiH v Washingtonu, piše o ruskem vplivu na Balkanu, predvsem v BiH, kjer Rusija preko entitetne vlade v Banja Luki in predsednika Republike Srbske Milorada Dodika blokira NATO pot BiH.

- Zadnji dve ameriški administraciji sta zahtevali podobno stvar od naših evropskih zaveznikov, češ da bo, če želi biti Nato najuspešnejši vojaški zaveznik v zgodovini, vsi člani morali biti v enakopravnem položaju. Vendar pa po najnovejši oceni Nata, objavljeni prejšnji mesec, le pet članic zavezništva, ki šteje 29 članov, bo doseglo cilj 2 % – navaja Delkić.

V članku se nadalje navaja, da je med štirimi državami kandidatkami za pridružitev Natu, Bosna in Hercegovina na zadnjem mestu, odhodki za obrambo pa padajo pod 1 % državnega BDP-ja.

- Vendar bi se BiH morala ravnati po sporočilu predsednika Trumpa in več kot podvojiti svoja vlaganja. S tem bo pokazala dobro voljo, da postane bolj verodostojen partner Nata in pomaga pri odvračanju od Putinovih poskusov destabilizacije Balkana.

V članku se opozarja, da je ruska prisotnost na Balkanu razširjena, najbolj izrazita v manjšem bh. entitetu Republiki Srbski, kjer se plakati z likom Vladimirja Putina postavljajo na ulicah med vsakim volilnim ciklusom, ter da populistično vodstvo Republike Srbske, ki je skorumpirano in podprto s strani Kremlja, že leta blokira pristop Bosne in Hercegovine k Natu.

Prav tako se navaja, da je Republika Srbska še enkrat udarila zahodu po obrazu z nakupom vojaškega orožja iz Srbije za svoje policijske sile, navajajoč, da bodo specialne enote usposabljale Rusi.

- Mesec dni po nakupu orožja je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, izrazit negator genocida, ki ga je sankcionirala s strani ZDA zaradi oviranja Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je ustavil genocid v Bosni, pozval k spremembi meja na Balkanu. Jasno je, da Rusija vidi Nato kot eksistenčno grožnjo in namerno vsiljeno železno zaveso, kot je bilo to tudi v Črni Gori pred dvema letoma. Po mnenju Inštituta za raziskave zunanje politike je bila Rusija kriva za domnevni poskus državnega udara v Črni Gori, medtem ko se je država pripravljala na pridružitev Natu – navaja se v članku.

Zdi se, da je ekstremni nacionalizem v regiji ponovno v porastu, z Rusijo na voznikovem mestu, konflikt postaja verjetnejši. Svet Evrope je maja objavil poročilo, v katerem opozarja, da neofašizem na Hrvaškem narašča, podobna retorika pa prihaja od hrvaške nacionalistične stranke, HDZ-ja. Dragan Čović, vodja HDZ-ja BiH, je sprejel retoriko, podobno tisti, ki jo je uporabljal Slobodan Milošević, dodaja se v članku in opozarja na bližino Čovića z Rusijo in Republiko Srbsko.

Prav tako se opozarja na grožnjo novega genocida s strani Rajka Vasića iz SNSD-ja in to v trenutku, ko je v Srebrenici potekala 23. obletnica genocida.

- Združene države lahko najbolje zaščitijo svoje interese z krepitvijo svojih zaveznikov – navaja se v članku.

Združene države bi morale biti pripravljene pomagati Bosni pri krepitvi njenih obrambnih sposobnosti, v končni fazi, s takšnimi napori Nata pod vodstvom ZDA je bil ustavljen tudi vojna v BiH leta 1995. Glede na vmešavanje Rusije je ključnega pomena, da Bosna posveti pozornost pozivu predsednika Trumpa k povečanju izdatkov za obrambo.

Poleg tega bi se Bosna morala zgledovati po švedskem pristopu do Rusije, ki ponovno uvaja služenje vojaškega roka kot del skrbi glede ruskih vojaških vaj v Baltiku. Z sledenjem švedskim korakom, Bosna ne bo le povečala svojih obrambnih sposobnosti, ampak bo tudi pomagala zmanjšati brezposelnost mladih, ki je med največjimi v Evropi.

Delkićeva opozarja, da je bil Nato ustanovljen z namenom obrambe pred sovjetsko agresijo, ter da še vedno predstavlja primarno vlogo v obrambnem zavezništvu proti vse bolj izraziti globalni grožnji zahodni demokraciji.

- Države kandidatke, kot sta Bosna in Makedonija, morajo še naprej podpirati zahodne vrednote in služiti kot zgled populističnim in protiameriškim režimom v regiji – zaključuje se v članku.