Biden je podpisal 15 novih odlokov, ZDA se vračajo v Pariški sporazum in WHO

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo, kmalu po prevzemu funkcije, podpisal 15 izvršnih odredb, s čimer je razveljavil številne politike svojega predhodnika Donalda Trumpa.

Biden je med podpisovanjem izvršnih odredb, memorandumov in direktiv pred novinarji v Ovalni pisarni v sredo popoldne dejal, da “ni časa za izgubljanje”.

“Nekatere od izvršnih odredb, ki jih danes podpisujem, bodo pomagale pri obvladovanju krize covida-19. Borili se bomo proti podnebnim spremembam, kot se še nismo, spodbujali bomo rasno enakost in podpirali zapostavljene skupnosti. To so le izhodišča,” je dejal Biden.

Njegovi svetovalci so povedali, da odredbe, ki jih je podpisal novi predsednik, vključujejo obvezno nošenje mask v vseh zveznih institucijah in za vse zvezne zaposlene, vzpostavitev novega urada Bele hiše za koordinacijo odziva na pandemijo ter ustavitev postopka izstopa ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Med odredbami, ki se nanašajo na priseljensko politiko, je Biden preklical Trumpovo deklaracijo, ki je omogočala financiranje gradnje zidu na meji z Mehiko, ter odpravil prepoved potovanja v ZDA za nekatere države z večinsko muslimanskim prebivalstvom.

Včerajšnji podpisi predstavljajo le začetek niza potez, ki jih bo Biden kmalu sprejel, je dejala njegova tiskovna predstavnica Jen Psaki.

“V prihodnjih dneh in tednih bomo sprožili nove ukrepe za odgovor na izzive in izpolnjevanje obljub, ki jih je novi predsednik dal ameriškemu ljudstvu,” je dejala Psaki. Pričakovati je, da bo Biden kmalu tudi preklical odločitve, s katerimi je transspolnim osebam prepovedal služenje v ameriški vojski, ter odpravil prepoved ameriškega financiranja mednarodnih programov za načrtovanje družine, povezanih s splavi.

Vrača ZDA v Pariški sporazum

Med drugim je podpisal izvršno odredbo, s katero je sprožil postopek vračanja ZDA v Pariški podnebni sporazum, s čimer je preklical eno ključnih potez svojega predhodnika Donalda Trumpa, poročajo agencije.

Trump se je dolgo časa upiral globalnemu podnebnemu sporazumu, ki so ga podpisale skoraj vse države sveta, novembra 2020 pa so ZDA tudi uradno izstopile iz pakta. Ta ameriška odločitev je hkrati pomenila veliko zmanjšanje ameriškega financiranja skladov za revnejše države, da bi lažje prebrodile posledice podnebnih sprememb, poroča dpa.

Biden je prvi dan v službi prav tako podpisal odredbo, s katero se zahteva pregled vseh Trumpovih odločitev, s katerimi je omilil ukrepe za varstvo okolja, odredbo, s katero je preklical dovoljenje za projekt naftovoda Keystone iz Kanade, ter odredbo, s katero uvaja moratorij na raziskave nafte in plina na območju Arktike, ki ga je Trumpova administracija nedavno odprla za razvoj.

Biden je tudi obljubil, da bodo ZDA na poti, da do leta 2050 postanejo podnebno nevtralne glede emisij toplogrednih plinov.

Njegova misija obnove ameriške podnebne verodostojnosti ne bo lahka, glede na politične delitve v državi, pritisk naftnih družb in previdnost mednarodnih partnerjev, ki jih skrbi dosedanja Trumpova podnebna politika.

“Zelo smo skrenili s poti v zadnjih štirih letih s podnebnim zanikovalcem v Ovalni pisarni. Vstopamo v mednarodno areno s pomanjkanjem verodostojnosti,” je dejal John Podesta, svetovalec nekdanjega predsednika Baracka Obame, ki je sodeloval pri oblikovanju Pariškega podnebnega sporazuma, poroča Reuters.

Bidenove odredbe prav tako zahtevajo od vladnih agencij, da preučijo zmanjšanje emisij metana, spremembe standardov učinkovitosti goriva pri motornih vozilih ter možnost širitve območij naravnih rezervatov in narodnih parkov, ki jih je Trumpova administracija zmanjšala.

Biden se bo o Iranu pogovarjal s partnerji in zavezniki

ZDA se bodo zavzemale za podaljšanje in krepitev jedrskega odvračanja Irana z diplomacijo, to vprašanje pa bo na dnevnem redu prvih pogovorov predsednika Joea Bidna s tujimi partnerji in zavezniki, je v sredo dejala tiskovna predstavnica Bele hiše.

Biden je že pred tem dejal, da bo, če bo Teheran še naprej strogo spoštoval jedrski sporazum z velikimi silami iz leta 2015 – po katerem se je Iran strinjal omejiti svoje jedrske ambicije v zameno za ublažitev sankcij – Washington prav tako vrnil k sporazumu, iz katerega je izstopil Bidenov predhodnik Donald Trump.

“Predsednik je jasno povedal, da verjame, da si bodo ZDA z diplomatskimi prizadevanji prizadevale za podaljšanje in krepitev jedrskega odvračanja Irana ter odgovorile na druga vprašanja, ki povzročajo zaskrbljenost,” je dejala tiskovna predstavnica Jen Psaki.

“Pričakujemo, da bo predsednik kmalu vodil pogovore s svojimi tujimi partnerji in zavezniki, in lahko pričakujemo, da bo ta tema del pogovorov,” je dodala Psaki.

Trump je leta 2018 izstopil iz jedrskega sporazuma s Teheranom, Iran pa je v zameno začel kršiti nekatere določbe.