Biden in republikanska pobuna: Se vidimo na sodišču, gospod predsednik

Napisal: Armin Sijamić

V senci sodnih sporov, ki potekajo proti nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu, največjo svetovno silo pretresa še ena kriza, ki grozi dodatno eskalirati.

Konec prejšnjega meseca se je Bela hiša zapletla v spor z državo Teksas. Reka Rio Grande to zvezno državo ločuje od Mehike, oziroma reka je mednarodna meja, nad katero ima pristojnost centralna oblast v Washingtonu. Kljub temu je pritok migrantov v Teksas prisilil tamkajšnjega guvernerja Grega Abbotta k radikalnim ukrepom – postavitvi fizičnih ovir na meji z Mehiko.

Abbott je bil že prej v središču pozornosti, saj je kot republikanski guverner imel nasprotna stališča od centralne oblasti, ki jo vodi demokrat Joseph Biden. Tako je med epidemijo koronavirusa zavzel nasprotno stališče od Bidna, ki je zahteval cepljenje državljanov in nošenje mask. Abbotovi ukrepi so bili blagi, zato je lokalnim oblastem v Teksasu prepovedal zahtevati potrdila o cepljenju in nošenju mask ter jim preprečil zapiranje podjetij.

Avtobusi pred rezidenco podpredsednice ZDA

Koronavirus je trenutno preteklost, vprašanje ilegalnih migracij pa je še vedno na Abbottovi mizi. Je močan nasprotnik ilegalnih migracij, zato je že prej posegal po različnih ukrepih. V začetku oktobra lani je z mejnega prehoda z Mehiko pobral 41 migrantov in jih pripeljal pred vrata rezidence podpredsednice ZDA Kamale Harris v Washington.

To je nato večkrat ponovil, s čimer je pozval Harrisovo, naj pride pogledat stanje na meji, in Bidna, naj opravi svoje delo. „Dokler se predsednik Biden ne postavi na noge in ne opravi svojega dela, bo Teksas še naprej z avtobusi prevažal migrante v mesta zatočišča, da bi pomagali našim prenatrpanim obmejnim mestom,“ je maja dejal Abbottov tiskovni predstavnik.

Aprila je Abbott v Washington D.C., New York City, Chicago in Philadelphio prepeljal 17.500 migrantov. Po navedbah Abbottove ekipe migrantov niso prisilili v vstop v avtobus, vendar so prevoze radi sprejeli. Trdijo, da obmejna mesta nimajo zmogljivosti za sprejem vseh migrantov in jih zato pošiljajo v mesta, kjer obstaja namestitev. Skupno za mesta, kamor prevaža migrante, je vladavina demokratov. Abbott je kot Trump za izgradnjo zidu in preprečevanje migrantov, da bi prišli v državo, medtem ko so demokrati bolj odprti za njihov sprejem.

Odločitev o prevozu migrantov z avtobusi v druge dele države se ujema s prenehanjem veljavnosti Trumpove odredbe „Title 42“, ki je bila sprejeta med širjenjem koronavirusa. S to uredbo so oblasti pod pretvezo skrbi za zdravje lažje izgnale migrante iz države in jim niso dovolile, da bi zaprosili za azil. Na ta način je bilo iz države izgnanih okoli 2,8 milijona ljudi. Bidenova veljavna uredba dovoljuje migrantom, da zaprosijo za azil, oziroma da prečkajo mejo, nato pa sodišče odloči, kdo od njih ima pravico ostati v ZDA.

Se vidimo na sodišču, gospod predsednik

Ta Bidenova odločitev je privedla do rekordnega števila migrantov na mehiško-ameriški meji, prvi na udaru pa je Teksas. Konec julija je Abbott začel postavljati fizične ovire na Rio Grandeu, ogromne plavajoče naprave, povezane v verigo. Poleg tega je na obalah postavil ograjo. Za ta ukrep ni imel dovoljenja Washingtona, ki ga je opozoril, da je Rio Grande mednarodna reka, da ogroža njeno plovnost in da posega v pristojnosti centralnih oblasti.

Iz Washingtona so od Abbotta zahtevali odstranitev postavljenih ovir. „Teksas bo v celoti izkoristil svoja ustavna pooblastila za reševanje krize, ki ste jo povzročili. Se vidimo na sodišču, gospod predsednik,“ je Abbott zapisal v pismu Bidnu. Abbott je dejal, da ima Teksas suvereno pravico braniti svoje meje in da bo to tudi storil.

To ni prvič, da se bodo centralne oblasti in Teksas znašli pred sodnikom. Glavni državni tožilec je leta 2021 obtožil Teksas, da je presegel svoja pooblastila, ko je tamkajšnja policija ustavljala vozila, ki so prevažala migrante, pod pretvezo, da bi lahko prispevali k širjenju koronavirusa.

Kako se bo sodni spor končal, trenutno ni znano, vendar bodo o vsem svoj sod dali tudi volivci, saj je vprašanje migrantov postalo pomembno v novem obračunu republikancev in demokratov.

Trumpova politika in družbene delitve

Čeprav se sooča z več sodnimi procesi in obtožbami, ki bi ga lahko spravile na dosmrtni zapor, je Trump prepričljivo najbolj priljubljen republikanec. Razlika, po anketah, med njim in njegovim glavnim tekmecem, guvernerjem Floride Ronom DeSantisom, v boju za republikansko predsedniško nominacijo je skoraj štirideset odstotkov. DeSantisu čudež ni potreben, da bi premagal Trumpa.

Trump se je zato posvetil kritiki Bidenove politike, ki naleti na ovire v Kongresu, kjer imajo republikanci večino. Ena glavnih Trumpovih zamer so migranti. Trump je februarja dejal, da je „na milijone ilegalnih migrantov iz 160 različnih držav vstopilo preko naše južne meje“, kar je prineslo milijarde dolarjev zaslužka za narko kartele, ki prodajajo „strup“ ljudem in otrokom. „Divji morilci, posiljevalci in nasilni kriminalci so izpuščeni iz zapora, da nadaljujejo svoj val zločinov,“ je dejal in dodal, da je nasilje v državi na rekordno visoki ravni.

Trump izpostavlja tudi druge obtožbe, kot je ta, da Biden s politiko do Ukrajine vodi državo v svetovno vojno. Vendar poleg kritik o stanju gospodarstva in vprašanje migracij je postalo opazno s prostim očesom v velikem delu države. Pritisk na proračun in lokalno prebivalstvo je tolikšen, da se z njim ne more spoprijeti niti New York, zato od Bidna zahteva denar.

Na tisoče migrantov se nahaja na ulicah tega mesta, namestitveni kapaciteti pa so zasedeni. Poskusi gradnje novih zatočišč naletijo na odpor lokalnega prebivalstva, ki si želi parke, rekreacijske prostore, igrišča... Od lanske pomladi je v mesto prišlo okoli sto tisoč migrantov, kar bo do leta 2025 stalo mesto, ki jim zagotavlja hrano in namestitev, dvanajst milijard dolarjev. Nekateri od njih so prišli z Abbotovimi avtobusi.

New York ima predpise, ki zagotavljajo namestitev migrantom, s čimer ohranja podobo mesta, znano po vsem svetu, med drugim tudi zato, ker so ga zgradili migranti. Vendar je odpor lokalnega prebivalstva vse večji, celo podpisujejo peticije, da bi preprečili gradnjo novih namestitvenih kapacitet. Mesto je v fiskalnem letu 2023 porabilo 1,45 milijarde dolarjev za oskrbo migrantov, junija pa so načrtovali dodatnih 2,9 milijarde za iste potrebe v letu 2024.

Kljub temu vprašanje denarja ni glavna točka spora med demokrati in republikanci. Gre predvsem za obračun dveh političnih konceptov. Ob pozivu Abbotu, naj odstrani ovire z Rio Grandea, je iz Washingtona sporočeno, da je to potrebno storiti tudi zaradi „humanitarnih posledic“. Republikanci, kot sta Abbott in Trump, tega dejavnika pretirano ne upoštevajo.

Predsedniške volitve, ki bodo čez petnajst mesecev, bi lahko bile svojevrstno finale tega spora med dvema strankama. Vendar je že zdaj jasno, da je vprašanje migracij eno tistih, s katerimi se mora Bidenova administracija v bližnji prihodnosti ukvarjati. Vse Bidenove napake v migracijski politiki so republikanci pripravljeni kaznovati, Abbottovi ukrepi pa kažejo, kako pomembno je to vprašanje postalo in kako daleč so pripravljeni iti.