
Napisal: Rasim Belko
Naloga te generacije politikov je ustvariti 'srbski svet', da bi zaščitili Srbe. Izjavo lahko pripišete Vulinu, Vučiću, Dodiku... in nič se razen odtenkov ne bo bistveno spremenilo. Kajti tretji Memorandum SANU, ustni napotek velikosrbski politiki, vztraja izključno pri tem – vzpostavitvi »srbskega sveta«.
In srbske enotnosti, po teh izročilih zločinskih akademikov, ni brez 49 odstotkov ozemlja Bosne in Hercegovine. To je bilo začrtano že leta 1986 in se izvaja še danes.
In eno od pomembnih smeri delovanja po potokazilu za ustvarjanje »srbskega sveta« je rušenje ustavno-pravnega reda Bosne in Hercegovine ter brisanje sledi, ki bi dokazale, da je entiteta Republika srbska nastala na hodogramih zla, vojnih zločinov in genocida.
V okviru uresničevanja tega dela projekta v velikosrbski kuhinji izbirajo kadre, ki bodo skozi krhko bosanskohercegovsko pravosodje zaščitili čim več tistih, ki so poveljevali ali bili izvajalci okupacije BiH in izvajali zločine na tej poti.
Revizija državne strategije za delo na primerih vojnih zločinov je bila prav iz teh razlogov potisnjena v ozadje in uspelo se je v namenu, da javnost ne vztraja pri njenem izvajanju, sprejeta pa je bila 24. septembra 2020. Ta strategija je jasna smernica, da morajo biti prednostne naloge pravosodja primeri s haaške liste z oznako A, torej primeri, za katere obstajajo jasni dokazi za začetek preiskave in postopka.
In na seznamu A je največ tistih, ki so od 9. januarja 1992. do Daytona izvajali zločinsko politiko skozi agresijo na Bosno in Hercegovino, etnično čiščenje, množične umore, posilstva, do obsojenega srebreniškega genocida.
Toda, oni so zaščiteni. Čeprav je seznam A prednost prednostmi, predvsem zaradi jasno ugotovljenih dokazov, imajo na tožilstvu Bosne in Hercegovine nekatere svoje prednostne sezname, ki so po načinu delovanja očitno ustvarjeni v ustnem tretjem Memorandumu SANU. In ta srbski ukaz se nanaša na absolutni in neselektivni pregon vseh, ki so bili branik agresorskemu namenu okupacije in delitve Bosne. Oni so še danes branik in topovsko meso okupiranega pravosodja, da bi se strani med agresijo izenačili, s čimer se de facto zmanjša krivda Srbije in RS v agresiji.
In takšno pravosodje, predvsem tožilstvo, ki ga vodijo projektirani kadri »velikosrbskega sveta«, nima perspektive prihodnosti, kajti s spreminjanjem dejstev ne služi ne pravici ne zgodovini. Vendar pa popolnoma služi zamislom nekdaj velike Srbije, danes pa »srbskega sveta«.
Zato bi se tisti, ki nenehno ponavljajo potrebo po razvijanju tega pravosodja, morali vprašati, v katero smer naprej, ko Milanko Kajganić očitno sabotažira izvajanje zakonov, pomaga rušiteljem ustavno-pravnega reda, sodniki državnega sodišča pa zanikujejo genocid in jim ta beseda nenehno zatika v grlu.
Hkrati pa tožilstvo Bosne in Hercegovine ignorira skoraj vse oblike kriminala v entiteti Republika srbska. Nobena resna politična osebnost ni končala niti kot osumljenec, kaj šele na obtožni klopi ali v zaporu. Materiala pa je veliko, je v vseh medijih v obeh entitetah. Na primer, nikoli ni bil pojasnjen kriminal s poljsko bolnišnico med koronavirusom ali nabava industrijskega namesto medicinskega kisika. Vse deluje, kot da je bilo Kajganiću, pa tudi drugim kadrom, ki prihajajo iz RS, naročeno, da to entiteto ščitijo, tudi z življenji, če je treba.
In zato se ne gre več čuditi, ko mimo tožilstva BiH nenehno potekajo devetojanuarske parade, zanikanje genocida, spodkopavanje ustavno-pravnega reda... Kajti to tožilstvo, dokler ga vodijo kadri velikosrbskega stroja, nikoli ne bo menilo za potrebno ukrepati. Vedno bodo dobro usposobljeni za manipulacije, kadri, kot je Kajganić, našli načine za manevriranje z zakoni in pravili ter se izognili delu, ki je njihova naloga.
Zato je treba vztrajati, celo pogojevati vsak nadaljnji družbeno-politični tok odnosov znotraj Bosne in Hercegovine s pregledom dela tožilstva in sodišča BiH. Z analizo bo zagotovo lahko dokazljivo, da je delo tožilstva in sodišča BiH podrejeno protidržavnim ciljem. Kajti to delo je mimo vseh norm, pravil in navodil, ki so na voljo in predstavljajo splošno sprejete evropske in demokratične norme.
Kajti, ko bo pravosodje končalo s preganjanjem ciljanih, bo velikosrbska politika zlahka zaključila načrte z delitvijo Bosne in Hercegovine. In če ne želijo, da se to zgodi, morajo domače in mednarodne instance prenehati božati pravosodje kot nedonošenčka daytonskih reform in ga ponovno reformirati v skladu s tem, čemur se od te države zahteva na njeni evropski poti.
Do takrat bo Dodik paradiral in provociral z velikosrbstvom, obsojena vojna zločinca Ratko Mladić in Radovan Karadžić pa bosta opomnika zla na vsakem vogalu entitete Republika srbska.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























