Bh. pravosodje vse bolj zaprto za javnost: Sodišča in tožilstva selektivno delijo informacije, ignorirajo državljane in medije

(Patria) - Kantonalno sodišče v Zenici, Tožilstvo Brčko Distrikta BiH, Občinsko sodišče v Tuzli ter Vrhovno sodišče Republike srbske so med najbolje ocenjenimi pravosodnimi institucijami v BiH po indeksu transparentnosti pravosodja, medtem ko so najslabše institucije po tem parametru hkrati tiste, ki kažejo zaskrbljujočo nepripravljenost institucij, da se resno zoperstavijo korupciji.

Najboljšo oceno indeksa transparentnosti so zabeležili Kantonalno sodišče v Zenici (indeks 87), Tožilstvo Brčko Distrikta BiH (85) ter Občinsko sodišče v Tuzli (82), medtem ko se med prvih pet uvrščata tudi Tožilstvo Zeniško-dobojskega kantona (81) in Vrhovno sodišče RS (80). Na drugi strani so med najslabše ocenjenimi institucijami Občinska sodišča v Kalesiji in Sarajevu ter Osnovno sodišče v Doboju (30), ter Osnovno sodišče v Zvorniku (29) in Občinsko sodišče v Srebreniku (26), kot najmanj odprte institucije v BH pravosodju (rezultate za vsa tožilstva in sodišča si oglejte na koncu besedila).

Rezultati raziskave Indeksa transparentnosti pravosodja, ki meri raven proaktivne, reaktivne in transparentnosti do medijev, kažejo, da ena tretjina, oziroma 32 od skupno 94 sodišč in tožilstev na vseh ravneh v BiH sploh ne odgovarja na medijske poizvedbe o svojih zadevah. Poleg tega je 50% tožilstev v Bosni in Hercegovini ignoriralo medijsko poizvedbo o vsebini pritožb na sodbe, medtem ko je 62% sodišč zavrnilo posredovanje ali popolnoma ignoriralo medijske poizvedbe v zvezi s sodbami, ki so jih izrekli.

Zahtevki medijev za posredovanje avdiovizualnih materialov, posnetkov in dostop do obtožnic se najpogosteje zavračajo, takšen odnos do medijev pa dodatno otežuje nadzor javnosti nad delom pravosodnega sistema.

Indeks transparentnosti ocenjuje dostopnost informacij na spletnih straneh, odgovore na zahtevke za dostop do informacij in sodelovanje institucij z mediji, pri čemer vsaka od treh komponent nosi določeno število točk (52, 30 in 18), katerih vsota predstavlja skupno oceno na lestvici od 0 do 100.

Skupno gledano analiza kaže rahlo izboljšanje v primerjavi z letom 2022 – več kot polovica zahtevkov za dostop do informacij je bila rešena v zakonskem roku s popolnimi odgovori, zmanjšalo pa se je število primerov ignoriranja zahtevkov s 16% na 12,8%. Kljub temu skrbi trend rasti zavrnjenih zahtevkov, kar lahko kaže na vse bolj zaprt pristop institucij.

Dodaten razlog za zaskrbljenost predstavlja dejstvo, da pravosodne institucije različno obravnavajo vlagatelje zahtevkov – TI BiH je v več kot 70% primerov prejel popolne odgovore v zakonskem roku, medtem ko so državljani iste informacije prejeli le v 35% primerov. Tretjina zahtevkov državljanov ostane brez odgovora, vsak deseti pa je zavrnjen, kar kaže na diskriminacijo in sistemsko odrekanje pravice javnosti do informacij.

Proaktivna transparentnost je dodatno degradirana – število sodišč, ki objavljajo letne načrte, je padlo s 61 na vsega 23, medtem ko večina sodišč in tožilstev še vedno ne objavlja svojih proračunov na spletnih straneh. Čeprav je bil zabeležen znaten napredek pri redni objavi razporedov obravnav (71 od 74 sodišč), še vedno obstaja resen primanjkljaj pri objavi sodnih odločb – odločbe 34 sodišč so še vedno nedostopne javnosti.

Dostopnost informacij o potrjenih obtožnicah se je znatno povečala, število tožilstev, ki objavljajo celotne obtožnice, se je s 3 v letu 2022 povečalo na 11 v preteklem letu, šest tožilstev v BiH v letu 2024 ne objavlja informacij o predlaganih ukrepih pripora, medtem ko je leta 2022 to prakso izkazovalo le eno tožilstvo.

Transparentnost pravosodja je ključna za odgovornost institucij, zaupanje državljanov in boj proti korupciji, vendar analiza TI BiH in BIRN-a BiH kaže, da sodišča in tožilstva v BiH še vedno ne izpolnjujejo osnovnih standardov odprtosti. Raziskave kažejo na samovoljno uporabo zakona o svobodi dostopa do informacij, pogoste zamude, nepopolne odgovore in kršitve zakonskih oblik. Ti rezultati odražajo širši trend omejevanja pravice do dostopa do informacij, kar je TI BiH prepoznal že leta 2023 v kritikah na Predlog zakona, ki zmanjšuje obstoječe pravice in ni usklajen z mednarodnimi standardi.

TI BiH zato opominja vse predstavnike institucij, zlasti s področja pravosodja, na pomen pravice do svobode dostopa do informacij in pomen proaktivne transparentnosti kot ključnih mehanizmov za uresničevanje pravic državljanov in izboljšanje dostopa do pravice, s čimer se krepi odgovornost in integriteta javnega sektorja – kar so ključni predpogoji za učinkovito zatiranje korupcije.