Parlamentarci BiH nadaljevali razpravo o Pelješkem mostu

Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH je na nadaljevanju seje danes obravnaval Poročilo o dejavnostih v zvezi z izgradnjo Pelješkega mostu, piše agencija Patria.

Govor Nikole Lovrinovića iz HDZ BiH je zvenel, kot da govori nekdo iz hrvaškega sabora. Predlagal je sklep, da se posreduje informacija o tem, do kod je prišlo pri reševanju nesporazumov v zvezi z izgradnjo Pelješkega mostu. Dejal je tudi, da se v BiH vse, kar se dogaja na Hrvaškem, dočaka sovražno, celo tisto, kar želi Hrvaška storiti na svojem ozemlju. 

Hanka Vajzović iz DF-a je poudarila, da pričakuje, da se bo nekje moral narediti kakšen korak, in da ni zadovoljna z odgovorom ministrstva za promet in komunikacije.

Salko Sokolović (NB) je opomnil, da se ne govori o izgradnji mostu na Svilaju, kar je prav tako točka dnevnega reda.

- Kar zadeva Pelješki most, to ni problem, če se rešijo predhodna vprašanja. Problem in tisto, kar je treba rešiti, je zahtevati od Hrvaške spremembe zakona. Spremembe bi omogočile, da ladje lahko prehajajo skozi njihove teritorialne vode - je dejal Sokolović.

Sokolović se je dotaknil tudi mostu na Svilaju in škode, ki nastaja za BiH.

- Vidim, da most ni zgrajen, in nisem slišal, da bi kdo odgovarjal zaradi škode, ki je nastala s Strabagom - je dejal poslanec NB-ja.

Fehim Škaljić, poslanec SBB-a, je dejal, da se nesporazumi med sosedi lahko rešijo s pogovorom. Vsi v BiH želimo biti del integracij, ki bodo zagotovile perspektive in varnost. Problem se je pojavil, ker nismo opravili veliko dela. Opravimo ga zdaj. Potrebno bo graditi tudi drugje. Nevegradnja je velika škoda kjerkoli. Mi moramo ratificirati sporazum o mejah. Uredili smo mejo s Črno goro, pospešuje se postopek ratifikacije s Srbijo. Tukaj bi rad posebej poudaril pomen varnosti meja.

Damir Arnaut (SBB) je poudaril, da pisma o Pelješkem mostu pišeta HDZ in SDA ter da so ta pisma škodljiva za mednarodni ugled BiH.

- Ker medtem, ko se vi dopisujete, ne odgovarjate na vprašanja, zakaj ni bil odgovorjen vprašalnik itd. Ko gre za ozemlje Mali in Veliki Školj, je Hrvaška vse pogosteje govorila, da so to njihova ozemlja. Ostalo je, da rešimo ta vprašanja. Hrvaška ne more odcepiti odprtega morja od BiH. Predsedstvo BiH se od leta 2010 ni ukvarjalo s tem vprašanjem... Bošnjaški član ni ničesar storil. Nejasno je, zakaj. Problem je, da nismo določili izhodiščnih osnovnih črt. Brez teh črt se ne morejo določiti meje, mi pa do danes nismo določili svojih normalnih in ravnih izhodiščnih črt. Nimamo stroke. Mi v SBB smo bili šokirani nad grožnjo ministra Osmanovića, v kateri je navedel, da bo BiH izstopila iz sporazuma o mejah. Mi smo deklaracijo podpisali šele, ko je bil ta stavek izbrisan. Upamo, da je tudi Osmanović odstopil od svojega pisma. Alija Izetbegović in Franjo Tuđman sta to podpisala med 40 voditelji sveta. In to je bil dejavnik stabilnosti - je dejal Arnaut.

Šefik Džaferović je danes dejal, da ima potrebo ponoviti svoje stališče.

- Hrvaška in BiH morata to vprašanje rešiti skupaj ob pomoči EU. Hrvaška in BiH sta pomembni druga za drugo, vendar morajo biti odnosi urejeni na načelu vzajemnosti in medsebojnega spoštovanja. Hrvaška in BiH bosta morali to vprašanje rešiti s sporazumom. BiH ima pravico do dostopa do odprtega morja v skladu z mednarodnimi konvencijami. Hrvaška ima pravico povezati kopno in povezati ozemlje. Iz BiH prihajajo stališča, da ni nič sporno, vsi pa vemo, da obstajajo težave. Jaz ne bom molčal, zato sem poslal pisma in to temelji na uradnih stališčih BiH - je dejal Džaferović.

Senad Šepić (NB) je dejal, da ima vsakdo pravico pisati pisma, vendar je Džaferovića vprašal, zakaj ne pozove k odgovornosti tiste, ki niso ničesar storili.

- Zakaj ne vprašate, zakaj v Predsedstvu BiH ne krivite odgovornih. Treba je biti korekten in reči, da so nas tisti, ki so bili nesposobni in niso ničesar storili, pripeljali v to situacijo.

Sadik Ahmetović (NB) je dejal, da ga je strah, ali Hrvaška in EU sploh vesta, da BiH obstaja.

- Odločitev Predsedstva je iz leta 2007. Mislim, da pisma niso način, niti od SDA niti od HDZ. Vem, da je bilo določenih neskladij glede pite v Konjicu, vendar poskusite z novo pito - je dejal Ahmetović.

Denis Bećirović (SDP BiH) je dejal, da bi bilo treba pred izgradnjo Pelješkega mostu rešiti vprašanje mej. Prav tako ne vidi, da bi kdo postavil pod vprašaj nujnost določitve pravnega režima in širine prihodnjega koridorja, ki bo povezoval teritorialne vode BiH z odprtim morjem.

- Mi kot Predstavniški dom lahko ugotovimo, da obstaja pravni spor med BiH in Hrvaško. Bilo bi dobro, da bi bili vsi podrobno obveščeni o sodbi iz Haaga o sporu Slovenija in Hrvaška. Primer ni enak, vendar moramo vse vedeti. Vse je treba rešiti na najboljši način, in ni nemogoče priti do sporazuma, ki bo zadovoljil tako BiH kot Hrvaško - je dejal Bećirović.

Damir Bećirović (DF) je dejal, da ne ve, kaj je slabše, začetek seje ali ta nadaljevanje. Ali pa, kot pravi, odnos koalicijskih partnerjev, če ga sploh še imajo.

Bećirović je dejal, da je Borjana Krišto v svoji razpravi govorila samo o eni strani.

- Stališče BiH je bilo poslano leta 2007, podpisano je z Nebojša Radmanović. Omenjate tudi poročilo strokovne skupine, in tam piše, da bh. skupina ni imela mandata za pogovor o drugih vprašanjih, ker je Hrvaška za svoje izhodiščne črte vzela tiste iz bivše Jugoslavije, kar pa ne predvideva odprtega morja BiH, ker je Hrvaška BiH zaprla s svojimi teritorialnimi vodami. Zato je strokovna skupina govorila samo o neškodljivem prehodu pod mostom.

Strokovnjaki so že prej opozorili, da bi z gradnjo Pelješkega mostu Bosni in Hercegovini bil onemogočen dostop do odprtega morja, s čimer bi Hrvaška kršila Konvencijo ZN o pravu morja.

Evropska unija je za projekt Pelješki most že namenila 357 milijonov evrov, vendar pa je iz intervjuja tiskovnega predstavnika Evropske komisije Johannesa Bahrkea za Večernji list mogoče razbrati, da se je Hrvaška kljub temu morala uskladiti z BiH glede tega projekta.