Bosanski ekonomisti in gospodarstveniki predstavili "Maršalov načrt okrevanja"

SARAJEVO, (Patria) - Na poslovnem svetu Ekonomske fakultete v Sarajevu, strokovnem posvetovalnem telesu, ki ga sestavlja 37 uglednih poslovnežev na čelu največjih podjetij v BiH, je bil ta teden predstavljen "Maršalov načrt za BiH – Prva faza Corona 2". Gre za načrt reform, makroekonomskih ukrepov skupine avtorjev, ki jo sestavljajo prof. dr. Željko Šain, prof. dr. Aziz Šunje, prof. dr. Spaso Kuzman, dipl. ecc. Hrusto Tupeković in msc. Muhamed Pilav. V bistvu gre za reforme, s katerimi se s pravičnejšo porazdelitvijo obstoječih virov doseže večkraten učinek in pomnoži razvoj gospodarstva celotne države ter dvigne standard vseh državljanov.

Cilj "Maršalovega načrta za BiH" je, kot je bilo poudarjeno, "akumulirano krizo v BiH spremeniti v realno priložnost za gospodarski preporod, ki bo premišljeno, neprekinjeno in realno povečeval BDP, življenjski in delovni standard ter zmanjšal ekonomske migracije". Časovni okvir izvajanja "Maršalovega načrta za BiH" je 2020 – 2025. Sam načrt je precej podroben in vsebuje izračune, projekcije in simulacije različnih situacij predvidenih reform.

"Maršalov načrt za BiH" poleg eksaktnega pristopa predlaga tudi mehanizme njegove izvedbe, odgovorne organe in institucije, ki bi nadzirale njegovo uporabo, ter dinamiko izvedbe po mednarodnih standardih.

Kot takšen se "Maršalov načrt za BiH" zdi kot ena od možnih rešitev za težave, ki jih trenutno imamo, pa tudi za težave, ki jih vlečemo že 25 let.
  
Ključna sprememba, predvidena v "Maršalovem načrtu za BiH", je rast neto plač v realnem sektorju od 30 % do 90 % in povečanje produktivnosti. Povečanje neto plač bi spremljalo istočasno znižanje davkov in prispevkov za 50 %. Trenutno so davki in prispevki na neto plače skupaj 70 %, z "Maršalovim načrtom za BiH" bi se znižali na 35 %. Rezultat te reforme bi bil dvig standarda delavcev in povečanje potrošnje, s čimer bi se dodatno spodbudilo povečanje proizvodnje in razvoja.

"Povečanje plač in povečanje potrošnje hkrati v celoti odpravi negativen učinek dviga DDV za 2 %, s čimer se v celoti krijejo stroški zdravstvenega varstva. Povečanje DDV za 2 % (s 17 % na 19 %) v bistvu ni povečanje, ampak zamenjava za pravičnejši davek. Plače se bodo povečale najmanj za 300 KM, strošek DDV pa največ za 20 KM. Umirovljencem se bodo povečali življenjski stroški, načrt pa predvideva pokrivanje tega stroška," poudarjajo avtorji.

Prav tako je pomembno poudariti, da bi se povečanje DDV investiralo v zdravstvo in ne v potrošnjo. Na ta način bi bil zdravstveni sektor dolgoročno stabilen z bistveno boljšo kakovostjo ter nujno optimizacijo in modernizacijo.

Naslednji sektor, ki bi profitiral od "Maršalovega načrta za BiH", je izobraževanje. Cilj je pridobiti izobražene, samozavestne, inovativne in podjetne mlade ljudi od predšolske (brezplačni vrtci), osnovnošolske, srednješolske, fakultetne do vseživljenjskega izobraževanja. Potrebno je uvesti funkcionalno dualno izobraževanje.

Poseben cilj je skrb za človeške vire. Do zdaj je državo zapustilo 500.000 mladih in izobraženih ljudi. Gre za izgubo 500 milijard KM dodane vrednosti, saj en mlad izobražen delavec stane najmanj milijon KM.

Trenutno je v BiH 528.000 zaposlenih, 307.000 brezposelnih in 423.000 upokojencev. Sistem je nevzdržen, saj je vsota brezposelnih in upokojencev večja od števila zaposlenih. Zato je treba ustvariti pogoje za zaposlitev najmanj 190.000 delavcev v realnem sektorju. Prav povečanje plač bo omogočilo zaustavitev nadaljnjega odtekanja človeških virov iz države.

"Maršalov načrt za BiH" je prepoznal priložnost tudi v sektorju kmetijstva in živinoreje, s ciljem trajnostnega razvoja in povečanja proizvodnje hrane iz lastne surovinske osnove. Predvidena so znatna vlaganja s poudarkom na strateških surovinah: pšenici, koruzi in mleku.

Z "Maršalovim načrtom za BiH" bi se zmanjšala tudi siva ekonomija, saj bi se z ukrepom znižanja davkov in prispevkov znatno zmanjšalo delo na črno. Prav tako ni predvideno znižanje plač in odpuščanje v javnem sektorju, ki bi moral postati bistveno učinkovitejši.

Okvirna ocena avtorjev je, da bi morala Bosna in Hercegovina vložiti najmanj 15 milijard KM za izvedbo vseh potrebnih reform in izboljšanje okolja za vse sektorje, še posebej predelovalno industrijo, gradbeništvo in kopenski promet. Prednost "Maršalovega načrta za BiH" je, da se z njegovo uporabo iz obstoječih virov zagotovi 13 milijard KM (2,6 milijarde letno), medtem ko bi bilo v prvih dveh letih potrebno zadolževanje v višini dveh milijard KM, da bi se zagotovilo nemoteno financiranje obveznosti iz proračuna in zmanjšala ekonomska škoda zaradi pandemije.

Pričakovani učinki "Maršalovega načrta za BiH" so, kot poudarjajo avtorji, manjše izseljevanje; realno upanje – optimizem; večja konkurenčnost; tuje naložbe (strateški investitorji – domači in tuji); boljša kreditna sposobnost BiH; zamenjava davka na dohodek z davki na potrošnjo; polna produktivna zaposlenost; rast osebne potrošnje in zasebne investicijske potrošnje; razvoj nerazvitih občin; 190.000 novih delavcev v predelovalni industriji, gradbeništvu, prometu in ostalem realnem sektorju; lokomotiva za turizem, energijo, trgovino...

Po drugi strani, če ne bo implementacije tega ali boljšega načrta reform, avtorji predvidevajo pospešeno in znatno odhajanje mladih strokovnjakov, podjetnikov, inovatorjev; nato neizbežno povečanje stopnje DDV najmanj na 25 %; populizem, nacionalizem, ksenofobijo; deglobalizacijo: subvencije, carine, necabinske ovire; tovarne brez ljudi – globalni minus 10 % in nenehne motnje v dobavnih verigah. Prav tako so povsem verjetni rast revščine in znaten padec standarda; spremembe v navadah potrošnikov in strukturi potrošnje (upad prodaje številnih vitalnih blaga in storitev), pesimizem in panika, upad zasebnih naložb; rast varčevanja, socialni nemiri; iznos varčevanja iz države.

Za spremljanje in usklajevanje "Maršalovega načrta za BiH" je treba vzpostaviti vodstveni organ – neodvisno razvojno agencijo na ravni BiH in entitet. Za izvajalce avtorji predlagajo entitetne ekonomske institute, projektne ekipe, ki bi jih sestavljali domači strokovnjaki in mednarodni visoko referenčni člani, z mednarodnim nadzorom, neodvisno mednarodno revizijo. Delo Agencije za izvajanje "Maršalovega načrta za BiH" bi se financiralo iz domačih in mednarodnih donacij.