Brez orožja je mogoče dobiti vojno za BiH, Dodik prodaja RS

SARAJEVO, (Patria) - Končno je v obliki jasno izraženega interesa Elektroprivrede BiH za dokapitalizacijo HET-a na Trebišnjici iz FBiH prispel pravi odgovor na politiko predsednika SNSD-a Milorada Dodika. Res je, da je oblastem v FBiH to moral narisati človek iz RS -a, podpredsednik SDP-ja Vojin Mijatović, a to zdaj ni več tako pomembno.

-    Srbija kupuje delnice hidroelektrarne na Trebišnjici, vlada FBiH, ki se hvali, da ima na računih milijone, bi lahko kupila te delnice in dokazala domoljubje. Tako pa Vučić pred našimi očmi legalno, legitimno kupuje BiH, vi pa samo govorite o vojni! Dodika boli uho, njemu je pomembno, da ima keš! – je prek družbenih omrežij sporočil Mijatović, čemur je sledila reakcija premierja vlade FBiH in Elektroprivrede BiH.

Mijatović ima prav, ko pravi, da je nakup delnic HET-a „največji domoljubni preizkus vseh nas“. Verjetno oblast RS ne bo dovolila, da FBiH kupi delnice HET-a, vendar bi jim ponudba EP BiH zagotovo pokvarila načrte in povzročila glavobol, tako kot sosednji Srbiji, ki želi na mala vrata privatizirati EP RS in prevzeti hidropotencial BiH. 

Namesto da bi zganjali orožje in krepili mišice siromakov z domoljubnimi pozivi k mobilizaciji, bi bilo treba vojno proti secesionizmu Milorada Dodika že zdavnaj prenesti v sfero gospodarstva. Če bi bila volja, poštenje, znanje in državno domoljubje, bi Federacija BiH lahko „kupila“ mir in stabilnost v BiH, namesto da je do zdaj prešerno dopuščala Dodiku, da razprodaja državo. 

Politika, ki je resnično zavezana boju za enotno državo, bi morala najprej izpodbijati izdajo obveznic RS in zahtevati jasno navedbo, kaj je hipoteka na njih. O tem je pred mesecem dni govoril Thomas Waitz iz avstrijske stranke „Zeleni“ in član Evropskega parlamenta, ki je upravičeno postavljal vprašanje zakonitosti Dodikovih potez. 

-    V primeru državnih obveznic Republike Srbske se postavlja vprašanje, ali so „vrednostni papirji“ sploh bili pravno veljavni. To bi potem lahko privedlo do tega, da bi tisti, ki so kupili državne obveznice – morda tudi posamezne evropske ali celo avstrijske banke, pokojninski skladi ali mednarodni donatorji – tožili državo Bosno in Hercegovino in zahtevali, da „poravna njihova terjatev“ iz njene lastnine, je poudaril Waitz.

Iz tega je jasno, da Dodikova bitka za prenos državne lastnine na entitete nima zveze z blaginjo državljanov RS. Njihovo življenje je vsak dan težje, Dodik pa samo rešuje sebe in tajkune, s katerimi „prodaja prihodnost“ v RS.

Če bi predsednik SDA Bakir Izetbegović in njegovi „bratje“ v BiH in svetu iskreno ljubili BiH, bi se lahko zagotovila sredstva za nakup obveznic RS, katerih kupci se za zdaj skrivajo pred javnostjo. Težava je v tem, da se SDA, dokler BiH ni s partnerstvom s SNSD-jem pripeljala na rob nove vojne, ni zanimala za RS. Najboljše pričevanje za to je kriminalizacija Aneksa 7, za čigar izvedbo so porabili milijarde mark, od katerih so objektivno najmanjšo korist imeli povratniki.

Če bi SDA hotela graditi državo, ne bi dovolila, da izgnani iz RS prodajajo svojo lastnino, ker je bitka za grunt bitka za BiH. Poleg tega je RS skoraj vse prodala, kar je v tem entitetu vredno, kupovali pa so samo „Dodikovi prijatelji“.

Da se na koncu vrnemo k zgodbi o HET -u. Ni le politična, upravičena je tudi z ekonomske strani, saj lahko FBiH in država v prihodnjih letih od izvoznikov postaneta odvisna od nakupa električne energije. Celo laiku je jasno, kakšna nevarnost se skriva, potenciala nam ne manjka, le volje, modrosti in iskrenih namer. Vsi, ki imajo kanček zdrave pameti tudi v RS, vedo, da prodaja HET-a prinaša najmanjšo korist državljanom. Boljše pričevanje o tem ne potrebujemo od Rafinerije Brod, Alumine, nikoli dokončanih MHE in drugih.