Brez pojasnila: Kajganić ni bil v Potočarih, prisotnost bavarskega tožilca majhno upanje za žrtve!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Danes je 12. julij, dan po še eni kolektivni dženazi v Potočarih, ko je včeraj 30 žrtev genocida v Srebrenici našlo svoj končni mir.

V ustih grenak okus neštetih dejstev, ki kažejo, da pravica ni bila zadovoljena. Zanikanje genocida se ne preganja, nova stopnja genocida, ki vključuje poveličevanje tega zločina, pa je že dolgo otipljiva in vidna.

Visoki predstavnik v BiH bo včeraj pohvalil, da je z njim v Potočarih bavarski tožilec, ki bi lahko pomagal pravosodju BiH pri pregonu zločinov, pa tudi kaznovanju zanikovalcev genocida.

Vendar pa so v tej zgodbi mnogi spregledali dejstvo, da glavni tožilec Tožilstva BiH Milanko Kajganić ni bil v Potočarih! Vprašanje agencije Patria, zakaj ni bil prisoten, se ignorira, enako kot prijave za zanikovalce genocida, pa tudi rušitelje ustavnega reda v BiH.

Kajganić, se zdi, ima prečašnejše obveznosti. Hiteče dela na zgodovinskem revizionizmu, dviguje obtožnice proti pripadnikom Armije RBiH in MUP-a RBiH.

Ima Kajganić tudi delo v zvezi z nabavo nove metalno črne limuzine, za katero bo plačal 130.000 mark. Nima časa za 'malenkosti', glede katerih 'ni dovolj sodne prakse'!?

Novembra 2022. je Kajganić za NAP dejal, da spoštuje sodbe za genocid, ter da pričakuje nove obtožnice za ta zla. Prazna zgodba za naivne Bošnjake in nič več, izkazala se bo ta izjava nekaj mesecev kasneje. Škoda medijskega prostora, ki ga ima Kajganić preveč, primerjajoč njegove učinke dela.

In tako se vrstijo obtožnice proti pripadnikom Armije RBiH in MUP-a RBiH za domnevne vojne zločine, večinoma storjene proti pripadnikom Vojske RS, tiste vojske, ki je napadala takrat suvereno državo, mednarodno priznano državo.

Licemernost mednarodne skupnosti se vidi v njihovi molčečnosti ob takšnih pogostih pojavih. Njihova odprta podpora Kajganiću dokazuje, da se nič ne zgodi slučajno in da vsi govorijo eno, delajo pa drugo.

Cilj srbsko-četniške politike je izpolnjen. Vsi ste bili enaki, tako tisti, ki so napadali, kot tisti, ki so branili svojo državo.

Ne obstajajo ustrezni zaščitni mehanizmi. Naivni Bošnjaki so slavili odhod Milana Tegeltije iz VSTV-ja, Halil Lagumdžija pa ni ničesar, razen podpore pravosodnim lakrdijam, storil, da bi kot Bošnjak zaščitil pripadnike svojega naroda.

V svoji naivnosti Bošnjaki mislijo in upajo na boljše. Nada pa je v teh težkih odnosih, kakršni so v BiH, najhujša zmota, saj se takrat zanašaš, da bodo drugi rešili kakšen problem zate.

Kje je danes Lagumdžija, predsednik VSTV-ja, ki je po izvolitvi Milanka Kajganića za glavnega tožilca Tožilstva BiH dejal, da ni bil kršen poslovnik VSTV-ja, ker so do pododborov bili trije kandidati.

Torej, samovoljno je pristal postaviti človeka na čelo Tožilstva BiH, ki prihaja iz MUP-a RS, dela pa po naročilih Beograda in RS.

Kje je Michael Murphy, da bi vprašal Kajganića, zakaj 11. julija ni bil v Potočarih, da bi se vsaj srečal z bavarskim tožilcem, ki bi mu lahko pomagal pridobiti tako manjkajočo sodno prakso za pregon zanikovalcev genocida.

Da ne dela dobro, pove podatek, da se je v prvem letu mandata Kajganića nadaljeval trend zmanjševanja števila obtožnic, ki ga je postavila Gordana Tadić, ki je za razliko od njega, bila v Potočarih 11. julija.

Končala je na črni listi ZDA. Kajganić je zaenkrat v njihovi zaščiti, zato bi bilo treba natančno ugotoviti, da tujci eno govorijo, drugo delajo.

Kajti dokler pričajo rušenju ustavnega reda BiH s strani Milorada Dodika in oblasti iz RS, zanikanju genocida brez preganjanja, in dajejo podporo pravosodnim organom BiH, mednarodni dejavnik aktivno sodeluje pri delitvi BiH, le da to počnejo tako, da se to odigra v miru. Samo naj ne strelja!