Bernard-Henri Lévy: Dolgujemo Bosni

(Patria) - Mesec dni pred volitvami v Evropski parlament, za katere številni strokovnjaki predvidevajo, da bi lahko pokazale porast podpore populističnim strankam, se je francoski filozof in pisatelj Bernard-Henri Lévy podal na evropsko turnejo, med katero poskuša "najti Evropo". S svojo predstavo "Looking for Europe" se je Lévy maja začel iz Milana, turnejo pa zaključuje v Parizu ali, zaradi dogajanja okoli Brexita, v Veliki Britaniji. Sarajevo, za katerega Lévy pravi, da nosi dediščino evropske civilizacije in multietničnosti, je ena od postojank iskanja Evrope.

"Looking for Europe" je notranji monolog intelektualca, ki se nahaja v hotelski sobi in ima 90 minut časa, da napiše zelo pomemben govor o Evropi. Manifest, ki ga je Lévy napisal januarja letos in ga je podpisalo še 29 pisateljev, med katerimi so Orhan Pamuk, Milan Kundera, Salman Rushdie, Abdulah Sidran, opozarja, da je Evropa v nevarnosti in da se je zdaj treba boriti za idejo Evrope, preden izgine v valovih populizma, je eno od orodij Lévyjevega "boja" za obstoj Evrope enakosti in demokracije.

V intervjuju za Radio Slobodna Evropa Lévy pravi, da je velik del svojega življenja posvetil oddaljenim krajem, a da je ogenj zdaj v njegovi domovini, v Evropi. Lévy, ki se je že v preteklosti zavzemal za vstop Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in je celo enkrat sprožil peticijo, pravi, da mora Evropa plačati dolg BiH, ter da bi bil vstop obojestransko koristen.

Na vprašanje novinarke RSE, zakaj monolog o usodi Evrope piše iz Sarajeva, Lévy odgovarja: "Zato, ker se je veliko stvari začelo v Sarajevu. Zato, ker je Sarajevo verjetno srce in bistvo krize, s katero se Evropa danes sooča. Zato, ker je način, na katerega smo izdali Sarajevo, verjetno eden glavnih razlogov nelagodja, ki ga lahko vidimo v evropski civilizaciji.

Zato je v moji predstavi poudarek na francoskem pisatelju, ki se po 25 letih vojne vrača v Sarajevo, da bi napisal govor o Evropi, a ga ne more napisati."

"Videli boste v moji predstavi, veliko je o Bosni danes, o nacionalizmu, o vrsti islama, ki je utelešen, ki se še uteleša in ki mora biti utelešen in poosebljen v prihodnosti Sarajeva. Veliko bo o tem," je dejal francoski filozof in pisatelj.

Ob ugotovitvi, da v luči trenutne retorike Evropske unije širitev ni več v ospredju, in na vprašanje, ali vidi prostor za Bosno v takšni Evropi, Lévy pravi, da se "moramo boriti za to."

"To je ena glavnih tem predstave. Podrobno pojasnjujem v predstavi, v besedilu, zakaj je to dobro za Bosno, zakaj je to dobro tudi za Evropo in zakaj je to dolg. Dve stvari. Imamo dolg, moramo plačati svoj dolg Bosni, plačati ga tako, da organiziramo vstop Bosne v klub. Čeprav ni v eurozoni itd. Tudi Češka ni v eurozoni. Pravim pa tudi, da bi bil blagoslov za Evropo, če bi imela Bosno. Blagoslov za nas, ne samo za Bošnjake. To je v predstavi. Pridite v Narodno gledališče v Sarajevu, 13. maja in imeli boste vse argumente in vse podrobnosti," pravi Bernard-Henri Lévy.