Berane v dveh kadrih: Spomenik Pavlu Đurišiću in pismo podpore Dodiku

Piše: Amina Čorbo-Zećo

V enem dnevu iz Črne gore, natančneje iz kraja Berane, prihajata dve novici, ki na prvi pogled nimata nič skupnega: 'Aretacija Vujadina Dobrašinovića zaradi nezakonite postavitve spominskega obeležja četniškemu poveljniku Pavlu Đurišiću' ter 'Pismo "podpore" Miloradu Dodiku s strani Združenja Srbov iz Beran in Andrijevice, v katerem se sodba Sodišča BiH in odločitev CIK-a BiH, da mu odvzame mandat, razlagata kot "udarec na Republiko srbsko in srbski narod".

Ob drugem pogledu postane skupna nit jasna: oba dogodka segata na področje, kjer se zgodovinska simbolika uporablja kot politično strelivo.

Postavitev spomenika Pavlu Đurišiću – vojnemu poveljniku, čigar ime je povezano tako s sodelovanjem z okupatorji kot z množičnimi zločini – ni le "lokalna kulturna pobuda", kot bi jo nekdo rad predstavil. To je politično dejanje, zavestno izzivanje odziva, v trenutnem političnem ozračju pa tudi zavestno mobiliziranje podpore.

In podpora Dodiku iz istega okolja prihaja istega dne, ko se procesi proti njemu predstavljajo kot poskus "brisanja Republike srbske" in "ogrožanja pravic Srbov". Sporočilo je jasno: zgodovinske figure in simboli se uporabljajo za krepitev aktualnih političnih stališč, sodne odločitve pa se samodejno prevajajo v narativ nacionalne ogroženosti.

To ni nova strategija, to je star recept iz politične kuhinje Balkana: oživiti kontroverznega junaka iz preteklosti, ga povezati z "obrambo naroda" danes.

Vsako pravno ali institucionalno odločitev proti političnim voditeljem predstaviti kot napad na celotno etnično skupnost. In tako, medtem ko inšpektorji v Beranah vodijo preiskavo o nelegalno postavljenem spomeniku, pristojni inšpektor za kulturno dediščino pa pripravlja ukrepe, hkrati iz istega mesta prihaja politično sporočilo, ki kaže, da gresta boj za simbole in boj za mandate z roko v roki.

Na Balkanu tovrstne naključnosti skoraj nikoli niso naključne.