Beograjčanka na razstavi 'Obkoljeno Sarajevo': To je strašno ganljivo

BEOGRAD, (Patria) - Na razstavi so predstavljene fotografije in avtentični artefakti iz obdobja oborožene blokade glavnega mesta Bosne in Hercegovine med vojno od 1992. do 1995. leta.

Organizatorji razstave – Sklad za humanitarno pravo iz Beograda in Zgodovinski muzej BiH – upajo, da bodo dejstva o najdaljši oboroženi blokadi evropskega mesta po drugi svetovni vojni dosegla širšo javnost v Srbiji.

- Pomembno je, da se organizirajo takšne razstave, posvečene nekaterim nečloveškim, nenaravnim dogodkom, temu nenehnemu vračanju v neke vrste suženjstvo. To bi se moralo nehati. Da ljudje začnejo gledati drug drugega v oči, brez solz, kot so moje - pravi Zora Čavić Ilić za Radio Svobodna Evropa.

Med eksponati, ki si jih je Čavić in drugi obiskovalci razstave „Obkoljeno Sarajevo“ lahko ogledali, sta tudi modra volna pulover Nermina Divovića, dečka, ki ga je ustrelil ostrostrelec na eni od sarajevskih ulic. Tam so nato še artefakti sarajevskega vsakdana: tako imenovane vojne pečice, improvizirani štedilniki, ki so jih državljani v vojni izoliranega mesta ročno izdelovali, najpogosteje iz izrabljenih pločevink s hrano iz konvojev humanitarne pomoči.

Del postavitve je tudi bogata foto dokumentacija, v kateri so zabeleženi najbolj pretresljivi dogodki v triinpolletni blokadi, kot sta dva masakra na tržnici Markale ali pokol v ulici Vase Miskina.

V ospredju razstave, ki je od leta 2003 del stalne postavitve Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, je življenje običajnega človeka med sarajevsko blokado, pravi Elma Hašimbegović, direktorica Zgodovinskega muzeja BiH:

- Cilj razstave je prikazati vsakdanje življenje državljanov Sarajeva med 1.335 dnevi blokade. Sestoji iz gradiva, ki prikazuje vsakdan, dokumentov, pa tudi predmetov za vsakdanjo uporabo, ne da bi slutili, da bodo nekega dne postali muzejski eksponati.

Med eksponati, razstavljenimi v Beogradu, je tudi artefakt, ki je šele pred kratkim prišel v zbirko Zgodovinskega muzeja BiH.

- To je originalni transparent z napisom ’Don’t let them kill us’ (Ne dovolite jim, da nas ubijejo), z enega od pomembnejših dogodkov, ki je potekal leta 1993, in ki prikazuje moč in vztrajnost državljanov Sarajeva, da so v nemogočih pogojih organizirali izbor za miss - pojasnjuje Elma Hašimbegović.

Danes, 28 let po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, v kateri so sodelovale tudi paravojaške formacije iz Srbije, se v srbski javnosti ne govori veliko o blokadi Sarajeva, v kateri je umrlo 11.500 ljudi.

- Eden od glavnih motivov za predstavitev te razstave v Beogradu je nepoznavanje dela srbske družbe o dogodkih med vojno v Bosni in Hercegovini - je dejal Budimir Ivanišević iz Sklada za humanitarno pravo:

- Ponazoril vam bom z rezultatom raziskave javnega mnenja, ki jo je Sklad za humanitarno pravo izvedel pred malo več kot letom dni, kjer je bilo eno od vprašanj ’Ali veste, katero mesto je bilo štiri leta pod blokado?’ Dvainsedemdeset odstotkov anketiranih je odgovorilo, da je to Sarajevo. To je realnost, v kateri živimo v Srbiji. To je bil eden od glavnih motivov, da smo se odločili, da v Beogradu organiziramo to razstavo skupaj z Zgodovinskim muzejem BiH. Torej, da ljudje slišijo, vidijo in se predvsem zainteresirajo za eno človeško tragedijo, ki jo je to mesto doživelo med 44-mesečno blokado - je dejal Ivanišević.

Obiskovalka razstave, Beograjčanka Branka Panić, ne verjame, da večina državljanov Srbije ni seznanjena z blokado.

- Mislim, da vedo, samo ne morejo se soočiti. Propaganda, da se ni nič zgodilo in da mi nismo sodelovali v vojni, je tako velika, da jo je večina populacije sprejela. Odpuščam tistim, ki to počnejo, ker menijo, da je to nedopustno, zato uporabljajo človeški obrambni mehanizem, vendar sem bila priča, podpora je bila ogromna. Pospremali smo vso paravojsko s cvetjem - pravi Branka Panić in opozarja, da je le ena ne tako velika skupina Beograjčanov devetdesetih let jasno in nedvoumno izrazila svoje nasprotovanje vojni.

Beograjčana Bojan Lazić in Biljana Vasović sta prišla na otvoritev razstave in pravita, da dobro poznata blokado Sarajeva. Kljub temu opozarjata, da je pomembno, da tudi drugi, še posebej mlajši someščani, dobijo informacije o tem:

- Ker se s svojim aktivizmom ukvarjam s temi temami, mi je to znano. Najbolj tragično je, da moji vrstniki sploh niso slišali za to, kamoli da bi si ustvarili kakšno stališče o tem - pravi Bojan.

- Vsi gredo zdaj v smer, da se preteklost pozabi, da se gre naprej. Seveda je zelo pomembno, da skupaj gradimo prihodnost, vendar ne moremo, če ne razrešimo nekaterih stvari iz preteklosti. Za spravo je to nujno - meni Biljana Vasović.

Ne glede na to, ali so seznanjeni z vojnimi dogodki iz devetdesetih ali ne vedo ničesar o tem, Milutin Petrović, vršilec dolžnosti direktorja „Parobroda“, je povabil državljane, naj pridejo in obiščejo razstavo, ki jo opisuje kot pretresljivo in težko za ogled:

- Povabil bi ljudi, ki to gledajo preko zaslona, naj pridejo in si jo ogledajo, saj je en občutek, ko rečeš ’razstava Obkoljeno Sarajevo v Parobrodu’, in popolnoma drugačen, ko se srečaš s temi artefakti. Ta razstava je zelo globoka in srečanje s temi stvarmi je dramatično in resno. Priporočil bi vsem, ki imajo težave s to razstavo, da pridejo in si jo ogledajo.

Postavitev bo odprta do 6. oktobra, v okviru spremljevalnih dogodkov pa bo 27. septembra potekal javni pouk o blokadi Sarajeva, 4. oktobra pa bo prikazan film „Blokada“ francoskega režiserja in vojnega poročevalca Remija Ourdana.