Beograd je dal zločince, Zagreb politike, Sarajevo pa junake!

Navijaške skupine so imele vedno velik družbeno-politični pomen, takšne beograjske in zagrebške subkulturne skupine pa so bile izkoriščene za eskalacijo nacionalizma, ki je nekdanjo državo pripeljal do razpada in vojne. Takratni voditelji najbolj priljubljenih nogometnih klubov so imeli velik vpliv in so bili nedvomno globoko povezani tako s politiko kot s kriminalnim podzemljem.

Novinarji bosanske tiskovne agencije Patria (NAP) so poskušali priti do informacij o tem, kje in kako so končali predvojni navijaški voditelji – nekdanji voditelji Željinih „Manijakov“, zvesti spremljevalci FK Sarajevo „Hord zla“, beograjskih „Grobarijev“ in „Delij“ ali pa voditelji zagrebških „Bad Blue Boys“.

Voditelji srbskih navijačev so večinoma kriminalci in obsojeni zločinci, ki jih je takratna oblast izkoristila za najbolj umazana dela. Mnogi od njih so bili na koncu tudi sami ubiti ali pa odslužijo dolgoletne zaporne kazni.

Na primer, vojaški zločinec Željko Ražnatović Arkan, ki je ob razpadu SFRJ javnosti znan postal kot vodja „Delij“, navijačev beograjskega kluba "Crvena zvezda", je bil ubit januarja 2000 v hotelu Interkontinental v Beogradu.

Bil je vodja paravojaške enote "Srpska dobrovoljačka garda" in kriminalec z globokimi povezavami v politiki.

Zanimivo je, da Arkanova zapuščina še vedno pušča sledi v nogometu v regiji, tako da zaradi neposrednih stikov z zločincem Arkanom pred nekaj meseci v Sarajevu ni bil podpisan sporazum med upravo FK Sarajevo in srbskim trenerjem Ljupkom Petrovićem, ki naj bi prevzel trenersko mesto bordo kluba.

Večina pionirjev organiziranega navijanja na Hrvaškem tudi ni več med živimi, v času svojega življenja pa so bili zelo vplivni v političnih krogih te države. Da je tako, najbolje kaže pogreb ustanovitelja „Bad Blue Boys“, navijačev zagrebškega Dinama, Vladimirja Galoića Dugog konec marca letos, ko se je na Mirogoju pojavilo veliko ljudi iz javnega in političnega življenja celotne Hrvaške in tudi Srbije.

Pogreb ustanovitelja navijaške skupine zagrebškega Dinama: državniške časti

Hkrati so imeli v BiH predvojni voditelji največjih navijaških skupin, „Manijakov“ in „Hord zla“, povsem drugačno vlogo.

Vodja Željinih navijačev do agresije na BiH Dževad Begić Džilda je življenje izgubil kot junak in branilec mesta. Ubit je bil s snajperskim strelom julija 1992, ko je na Pofalićih reševal ranjeno sočanko. Krogla je prišla z Grbavice, za katero je Džilda živel vse svoje življenje. Nekaj mesecev kasneje je bil ubit tudi njegov brat Izet. Ena od sarajevskih ulic se danes imenuje "Braće Begić".

Pionirja organiziranega navijanja na Koševu Amir Puzić Džine in Enes Sijarić Sirko sta skupaj z nekaterimi drugimi prijatelji pred vojno ustanovila in vodila navijaško skupino „Horde zla“. Oba po raziskavah agencije Patria danes vodita mirno življenje. Sirko, kot izvemo, dela kot voznik v eni od državnih institucij. Oba sta bila pripadnika Armije RBiH.

Niso redki tisti, ki menijo, da politični centri moči še danes uporabljajo navijaške skupine kot svojo volilno bazo. Prav tako ni redko, da se posamezniki ali manjše skupine uporabljajo v situacijah neredov ali demonstracij.

Dževad Begić Đilda: Junak z Grbavice, ki je umrl med obrambo Sarajeva

Sociolog Salih Fočo, profesor na filozofski fakulteti v Sarajevu, pojasnjuje za bosansko tiskovno agencijo Patria, da je očitno, da politiki, še posebej župani občin, lažje dobijo volitve in dlje časa ostanejo na oblasti, če so blizu lokalnim navijaškim skupinam.

Meni, da so politiki, ki so priljubljeni med navijaškimi skupinami, najpogosteje priljubljeni tudi med celotno sredino, saj kažejo interes za probleme navadnih ljudi, kar se jim kasneje povrne na volitvah skozi število glasov.

- Samo druženje politikov s takšnimi ljudmi, navijaškimi skupinami, ostalimi državljani pošilja sporočilo, da jih zanimajo njihovi problemi, kar ljudje prepoznajo in vrnejo skozi glasove na volitvah – pravi Fočo.