Beglerović: Tožilstvo je mladoletnike izpostavilo izjemnemu pritisku in stresu, pod vplivom sestanka v Vladi Kantona Sarajevo

(Patria) - Okrožno sodišče v Sarajevu je sprejelo odločitev glede dveh mladoletnikov, ki so bili aretirani zaradi suma lažnega bombnega poročanja v šolah in drugih institucijah v Kantonu Sarajevo.

Namesto pripora je okrožno sodišče za oba mladoletnika odredilo začasno namestitev v Vzgojni center Kantona Sarajevo.

Po narokih v zvezi z mladoletnimi osebami, osumljenimi kaznivih dejanj iz člena 183. odstavka (2) in 247. odstavka (4) KZ FBiH, odvetnik Damir Beglerović opozarja, da je Vlada Kantona Sarajevo 18. 10. 2024. na svoji spletni strani objavila sporočilo o sestanku, ki so se ga udeležili premier Kantona Sarajevo Nihad Uk, minister za notranje zadeve Admir Katica, ministrica za vzgojo in izobraževanje Naida Hota-Muminović, ministrica za pravosodje in upravo Darja Softić Kadenić, ministrica za delo, socialno politiko ter begunce in razseljene osebe Enda Pavić Pečenković, policijski komesar Fatmir Hajdarević in vodja oddelka za mladoletnike Kantonalnega tožilstva Kantona Sarajevo Advija Hajdo Balta. Na sestanku so obravnavali ukrepe skupnega delovanja vseh institucij v Kantonu.

Z navedenim postopkom je bilo kršeno osnovno načelo Zakona o sodni in tožilski funkciji v FBiH, določeno v členu 3, ki pravi, da morajo biti sodniki in tožilci usposobljeni, neodvisni pri svojem delu ter izven dosega korupcije ali neprimernega vpliva.

Iz navedenega sporočila je razvidno, da je tožilka Advija Hajdo Balta, ki je postopajoča tožilka v zadevi, ravnala v nasprotju s citiranimi določbami zakona, in sicer pod političnim pritiskom nosilcev funkcij, saj je najprej izdala sporočilo za javnost, nato pa predlagala ukrepe prepovedi, čeprav je bila v skladu z Zakonom o varstvu in obravnavanju otrok in mladoletnikov v kazenskem postopku dolžna ravnati tako, da zaščiti mladoletne osebe, še posebej pa jih zaščiti pred medijskimi naslovi in preganjanjem.

V povezavi s prej navedenim opozarjamo, da je Evropsko sodišče v svoji praksi preverjalo dopustnost predstavitev, v katerih so vlagatelji trdili, da so izjave javnih uslužbencev, dane med kazenskim postopkom zoper vlagatelja ali pred aretacijo in uradno obtožbo, objavljene v medijih, kršile njihovo pravico do domneve nedolžnosti.

Tako je Evropsko sodišče v sodbi Peša proti Hrvaški, pri preverjanju dopustnosti predstavitve glede člena 6. odstavka 2. Evropske konvencije, ko je vlada trdila, da so ugovori vlagatelja glede člena 6. odstavka 2. Evropske konvencije preuranjeni, ker je kazenski postopek zoper vlagatelja še v teku in lahko uveljavi iste ugovore z različnimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v domačem pravu, poudarilo, da se pravna sredstva, ki so na voljo vlagatelju v okviru kazenskega postopka zoper njega, lahko uporabijo glede sodb in drugih odločitev, sprejetih v tem postopku, ne pa glede izjav, ki so jih dali javni uslužbenci v medijih, zato je predstavitvi glede člena 6. odstavka 2. Evropske konvencije razglasilo za dopustno (glej Evropsko sodišče, Peša proti Hrvaški, predstavka št. 40523/08, sodba z dne 8. aprila 2010, odstavek 132).

Prav tako Ustavno sodišče opozarja, da je Evropsko sodišče v zadevi Ilgar Mammadov proti Azerbajdžanu zaključilo, da je člen 6. odstavek 2. Evropske konvencije uporaben v zvezi s skupno izjavo za javnost urada tožilstva in ministrstva za notranje zadeve, objavljeno pred aretacijo in uradno obtožbo vlagatelja, saj je jasno, da so navedbe v izjavi neposredno povezane s kazensko preiskavo, sproženo zoper vlagatelja in druge osebe v zvezi z dogodki v Ismayilliju, vse v skladu z Odločbo Evropskega sodišča, Ilgar Mammadov proti Azerbajdžanu, predstavka št. 15172/13.

Vse navedeno kaže na to, da je tožilstvo, ravnalo v nasprotju z zgoraj naštetimi zakonskimi določbami, mladoletne osebe izpostavilo izjemnemu pritisku in stresu, vse pod vplivom sestanka v Vladi Kantona Sarajevo, ter jih v svojih izjavah obsodilo, češ da lahko „sodišče na obrazložen predlog tožilca izreče vzgojni ukrep ali kazen mladoletniškega zapora“, čeprav gre za zgodnjo fazo postopka, v kateri osebe nimajo statusa storilcev kaznivih dejanj, s čimer je bilo kršeno tudi osnovno načelo ZKP FBiH iz člena 3, ki določa, da se vsakdo šteje za nedolžnega za kaznivo dejanje, dokler njegova krivda ni pravnomočno ugotovljena s sodbo sodišča, je navedel Beglerović.