Bećirović za Euronews: Prihodnost BiH je v EU, vendar potrebuje pomoč, da bi tja prišla

(Patria) - Naša zavezanost in usoda sta v EU, hitrost naše poti do te unije pa bo neposredno vplivala na demokracijo in življenjski standard naših državljanov, piše član Predsedstva BiH Denis Bećirović.

Avtorski članek Denisa Bećirovića je objavil Euronews, večjezični evropski 24-urni medijski kanal, ki obvešča o dogodkih iz Evrope in sveta.

Euronews, evropski medijski kanal, ki je na voljo v 17 jezikih, novice prinaša v več kot 400 milijonov domov v 160 državah.

Bećirović se osredotoča na perspektivo članstva Bosne in Hercegovine v Evropski uniji, pogovore z vodilnimi evropskimi uradniki ter protizakonito delovanje uradnikov bh. entitete RS.

V nadaljevanju lahko preberete Bećirovićev avtorski članek za Euronews.

Pomanjkanje napredka

Bosanci in Hercegovci že desetletja čakajo na dobre novice iz Bruslja. Moji rojaki, ki jim težke usode niso tuje, so vedno vedeli, da pot do članstva v Evropsko unijo ni brez pomembnih ovir.

Pot Bosne in Hercegovine je bila doslej odmev lastnih domačih političnih težav, zato so leta pomanjkanja napredka pri pristopu k EU povzročila izgubo upanja pri mnogih, kljub osebnemu občutku pripadnosti veliki evropski družini.

Vse se je spremenilo in moja država je trenutno pred odprtjem pristopnih pogajanj z Brusljem – zadnji korak, ki končno vodi k polnopravnemu članstvu.

Nobena stran ne sme dovoliti, da ta priložnost za končno združitev pod isto zastavo izostane, še posebej med najkrvavejšim konfliktom na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Skoraj trideset let po grozljivi vojni na svojem ozemlju državljani Bosne in Hercegovine zelo dobro vedo, kaj je na kocki.

Nekaj držav članic EU je močno zagovarjalo, da se že decembra 2023 sprejme odločitev o odprtju pogajanj z Bosno in Hercegovino, s čimer bi se njena pot uskladila z Ukrajino in Moldavijo.

Evropski svet je na koncu vendarle sledil pogojni priporočilu Evropske komisije.

Na ta način je Bosni in Hercegovini poslano sporočilo, da je odločitev o odprtju pogajanj pričakovana takoj, ko bo v prihodnjih mesecih dosežen ustrezen napredek.

Kljub številnim notranjim oviram je bil v BiH dosežen pomemben premik v procesu evropskih integracij.

Sprejet je bil niz pomembnih zakonov v Svetu ministrov BiH in Parlamentu BiH. Predsedstvo BiH je sprejelo vrsto pomembnih odločitev in ratificiralo številne sporazume, ki krepijo regionalno sodelovanje in evropsko pot Bosne in Hercegovine.

Odprtje pogajanj za članstvo bi bilo pomembno politično sporočilo o pripravljenosti EU, da z Bosno in Hercegovino sproži proces, ki bi prinesel bistvene in vidne reforme.

To je proces, ki bi zagotovo pozitivno vplival na bosansko-hercegovsko družbo kot celoto in bi pomenil priznanje in ovrednotenje doseženega napredka na evropski poti.

Po drugi strani pa nadaljnje odlašanje in dolgo čakanje povzročata izgubo entuziazma, pa tudi zaupanja državljanov v verodostojnost procesa evropskih integracij.

Domači „anti-Evropejci“

Glede na raziskavo iz maja in junija 2023, 73,3 % državljanov podpira vstop Bosne in Hercegovine v EU. To predstavlja močan temeljni soglasje za izvajanje reform na evropski poti, nekaj, česar Bruselj ne bi smel oklevati izkoristiti.

Pričakujem, da bo Evropski svet marca ponudil priložnost Bosni in Hercegovini, da pokaže svojo zavezanost evropskim vrednotam – priložnost, da okrepimo našo medsebojno povezanost in sodelovanje.

Prvotni krivci za trenutno blokado na evropski poti Bosne in Hercegovine so domači „anti-Evropejci“. Kažejo nezainteresiranost za članstvo v EU, ker vedo, da vstop v EU pomeni uskladitev s pravili in standardi EU.

Evropsko pravno okolje bi za mnoge od njih pomenilo izgubo obstoječih privilegijev, za nekatere pa bi pomenilo tudi izgubo svobode, saj so povezani s kriminalnimi dejanji in korupcijo.

Prav tako je pomembno, da se EU izogne dodatnim napačnim izračunom v zvezi z Bosno in Hercegovino.

Nekatere od največjih napak, ki jih je EU naredila, vključujejo njeno nepripravljenost dosledno izvajati evropska načela in standarde v BiH; blago politiko do destruktivnih politikov, ki odprto grozijo Daytonskemu mirovnemu sporazumu in Ustavi BiH, ter nepripravljenost sankcionirati skrajne politike, ki ogrožajo mir v BiH in širši regiji Zahodnega Balkana.

Če bi Bruselj v zadnjih desetih letih zavzel odločnejši stališče, bi bila Bosna in Hercegovina prizanesena številnim krizam, ta del Evrope pa bi bil veliko bolj stabilen.

Vendar pa obstajajo znaki, da prihaja do spremembe. Po mojih obiskih leta 2023 v sedežu Nata in EU v Bruslju, z naknadnimi obiski Pariza, Berlina, Washingtona in Londona, sem se prepričal, da se zahodna podpora Bosni in Hercegovini krepi.

Med obiskom Zvezne republike Nemčije sem se pogovarjal z zveznim kanclerjem Olafom Scholzem in prejel jasna in nedvoumna sporočila, da Nemčija podpira Bosno in Hercegovino.

Spodbudna sporočila sem prejel tudi od predsednika Republike Francoske Emmanuela Macrona med obiskom Francije. Med najinim pogovorom v Elizejski palači je predsednik Macron izrazil trdno podporo ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine.

Bosna in Hercegovina potrebuje več takšne podpore. EU bi v prihodnjem obdobju morala močneje in konkretneje krepiti proevropske in demokratične sile države.

Izjemno pomembno je, da se ne pozabi dejstvo, da proruske in separatistične sile znotraj entitete RS namerno blokirajo tako evropsko kot evroatlantsko pot Bosne in Hercegovine.

V Bosni in Hercegovini že šesti mesec poteka odprt napad na temeljne določbe Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995 – katerih deli dejansko tvorijo Ustavo Bosne in Hercegovine – in ustavni red države.

Stanje je izjemno resno. To ni le moja osebna ocena, temveč tudi stališče, ki ga je izrazilo skoraj vsi ključni voditelji na Zahodu.

Destabilizacija regije

V skladu s tem bi moral Zahod ustaviti vsa protidaytonska in protizakonita dejanja, od katerih je prvo na vrsti prihajajoče obeleževanje 9. januarja „dneva RS“, praznika, za katerega je Ustavno sodišče BiH sprejelo odločbo, da je diskriminatoren in protiustaven.

Kljub končnim in zavezujočim sodnim odločbam, entitetni voditelji vztrajajo pri nezakonitem obeleževanju tega dogodka, s čimer izvajajo nenehen, nevaren in sistematičen napad na Daytonski mirovni sporazum in na prihodnost Bosne in Hercegovine.

Če se poskusi rušenja Daytonskega mirovnega sporazuma ne ustavijo, bi lahko izostanek ukrepanja razumeli kot spodbudo za prehod v naslednjo fazo povečevanja napetosti, kar bi lahko vodilo do destabilizacije celotne regije.

Glede na to, kar zdaj ve, po skoraj dveh letih ruske agresorske vojne proti Ukrajini, Zahod lahko in mora preprečiti, da bi eskalacija te vojne povzročila konflikte na Zahodnem Balkanu in drugod po Evropi.

Že od pridobitve neodvisnosti leta 1992 je prihodnost Bosne in Hercegovine trdno povezana s prihodnostjo Evrope.

Če bo EU pokazala pripravljenost, da pozitivno izkoristi geopolitične, geoekonomske in geokulturne prednosti Bosne in Hercegovine, bosta od tega imeli koristi tako EU kot naša država.

Glede na razvijajočo se geopolitično dinamiko, obstaja nujna potreba, da EU strateško preuči pospešen in bolj prilagodljiv pristop k politiki širitve, ki se nanaša na Bosno in Hercegovino ter druge države regije.

Poleg tega bi pospešitev poti Bosne in Hercegovine k polnopravnemu članstvu v EU predstavljala ne le krepitev gospodarskih in političnih vezi, temveč tudi vzpostavitev nove oblike solidarnosti in skupnih vrednot, ki so bistvenega pomena za evropsko identiteto kot celoto.

Naša zavezanost in usoda sta v EU, hitrost naše poti do te unije pa bo neposredno vplivala na demokracijo in življenjski standard naših državljanov.

Bosna in Hercegovina je v srcu Evrope, mesto, ki ji pripada, pa je znotraj EU.