Bećirović v ZN: BiH ne predstavlja problem visoki predstavnik, temveč protidaytonska politika, ki odkrito zagovarja rušenje Daytonu in države

(Patria) - Predsedujoči Predsedstvu BiH Denis Bećirović se je nagovoril na današnji seji Varnostnega sveta ZN v New Yorku, kjer se razpravlja o stanju v naši državi.

Bećirović je na samem začetku dejal, da je iz poročila visokega predstavnika Christiana Schmidta mogoče opaziti, da je politična in varnostna situacija v BiH kompleksna in zahtevna.

- Ta dokument dodatno potrjuje pomen nenehne pozornosti mednarodne skupnosti z namenom zaščite miru, stabilnosti in Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini (Daytonski mirovni sporazum) - je poudaril Bećirović.

Utrdil je, da je kljub številnim izzivom Bosna in Hercegovina dosegla znaten napredek na evropski in evroatlantski poti.

- Evropski svet je 15. decembra 2022. odločil, da Bosni in Hercegovini dodeli status kandidatke za članstvo v EU. Evropski svet je 21. marca 2024. sprejel odločitev o odprtju pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino.

Sprejeli smo in dostavili šest programov reform BiH v sedež Nata v Bruselj, v teku pa so priprave za sprejetje tega dokumenta za leto 2026.

Bosna in Hercegovina je izpolnila pogoje za povabilo k članstvu v Natu. Naši rezultati bi bili še boljši, če ne bi bilo stalnih ovir in blokad iz entitete RS - je navedel Bećirović.

Po njegovih besedah je za objektivno oceno trenutnega stanja v Bosni in Hercegovini nujno poudariti dejstva, ki so predhodila trenutnemu stanju.

- Posebej poudarjam naslednje:

‣ Republika Bosna in Hercegovina, članica ZN, je bila žrtev brutalne agresije od 1992. do 1995. leta;

‣ proti Republiki Bosni in Hercegovini so bili vodeni združeni zločinski podvigi;

‣ nad Bošnjaki je bil storjen genocid, edini v Evropi po drugi svetovni vojni;

‣ velikodržavni protagonisti poskušajo tudi v postdaytonskem obdobju uresničiti cilje, ki niso bili doseženi med oboroženo agresijo.

Ignoriranje teh dejstev, ugotovljenih tudi s sodbami sodišč ZN, nikomur ne pomaga. Nasprotno, njihovo zanemarjanje lahko privede do napačne diagnoze stanja, nato pa do morebitnih novih napačnih korakov. Tega si ne smemo dovoliti - je poudaril Bećirović.

Poudarja, da je za nami zelo težko leto 2025, v katerem je protidaytonska politika vodstva entitete RS pripeljala Bosno in Hercegovino na rob oboroženega spopada.

- Najslabši scenarij smo se izognili zaradi institucionalnega in odgovornega delovanja na pravnem in zunanjepolitičnem področju.

Prav tako smo se naučili pomembno lekcijo: kakršno koli ogrožanje položaja in pristojnosti Ustavnega sodišča BiH, državnih pravosodnih organov in visokega predstavnika bi lahko imelo nepredvidljive posledice za mir in stabilnost BiH in tega dela Evrope.

Še posebej želim opozoriti na nevarnost ogrožanja vloge visokega predstavnika. Visoki predstavnik obstaja na podlagi Priloge 10 Daytonskega mirovnega sporazuma in je končni tolmač civilnih delov Sporazuma.

Podpisniki in priče Daytonskega mirovnega sporazuma so že konec leta 1995 vedeli, da je to pomembna institucija za zaščito tega mednarodnega sporazuma. Vedeli so, da Sporazum v celoti ne more delovati brez Priloge 10.

Daytonski mirovni sporazum ni jedilnik, da izbirate, kaj želite in česa ne želite. To je mednarodni sporazum, ki ga je treba spoštovati v celoti - je dejal Bećirović.

Poudaril je, da mora biti prihodnje imenovanje novega visokega predstavnika izvedeno tako, da ga kot doslej izbere Svet za implementacijo miru, ter da mu ne smejo biti ogrožene pristojnosti in mandat.

- O zaprtju OHR-ja se lahko govori šele, ko bo izpolnjen program 5+2. Da zaključim: problem Bosne in Hercegovine ni visoki predstavnik, temveč protidaytonska politika, ki odkrito zagovarja rušenje Daytonskega mirovnega sporazuma in Bosne in Hercegovine - je poudaril Bećirović.

Prav tako je sporočil, da Daytonski mirovni sporazum ruši vodstvo entitete Republika srbska, ne pa visoki predstavnik.

- Čas je, da ustavimo rušitelje Sporazuma, ne pa da slabimo institucije, ki ga varujejo. Sosednji državi Srbija in Hrvaška nimata pravice, da se vmešavata v notranje zadeve države Bosne in Hercegovine.

Nista jamstvi, temveč podpisnici Daytonskega mirovnega sporazuma. Torej, Srbija in Hrvaška sta prevzeli dodatno mednarodno obveznost, da spoštujeta neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, kot tudi sodbe sodišč ZN.

Izjemno pomembno je, da so vse članice Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru ob obeležitvi 30. obletnice Daytonskega mirovnega sporazuma poudarile pomen spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in ustavnega reda Bosne in Hercegovine.

Ob tej priložnosti so članice Upravnega odbora posebej poudarile, da:

‣ Bosna in Hercegovina ni nastala leta 1995, temveč je nadaljevala svoje pravno obstajanje;

‣ suverenost izključno pripada Bosni in Hercegovini kot enotni državi;

‣ entitete obstajajo na podlagi Ustave BiH in nimajo lastne suverenosti - je dejal Bećirović.

Voditelji entitete RS, je dodal, še naprej ogrožajo Daytonski mirovni sporazum. Javno zagovarjajo: enostransko uničevanje Daytonskega mirovnega sporazuma; uničenje države Bosne in Hercegovine; in druga kršitev mednarodnega in nacionalnega prava.

- Skandalozno je, da so voditelji entitete RS sklenili pogodbo z lobistično hišo z namenom rušenja Daytonskega mirovnega sporazuma.

V tej pogodbi so kot glavni cilji navedeni sprememba zunanje politike Združenih držav Amerike do Bosne in Hercegovine, redefiniranje statusa entitete Republika srbska, zagotovitev mednarodne podpore za secesijo in izpodbijanje temeljnih delov Daytonskega mirovnega sporazuma.

Takšna protidaytonska politika neposredno ogroža mir in stabilnost v celotni regiji. O nevarni politiki govori tudi t.i. poročilo, ki ga je Varnostnemu svetu ZN nelegalno posredovala Vlada entitete RS.

Navedeno poročilo poleg neresnic vsebuje tudi elemente propagande, ki smo ji bili priča pred izvedbo genocida nad Bošnjaki.

Bom jasen: to je ponovno aktiviranje genocidne propagande. Politiki, ki slavijo obsojene vojne zločince, poskušajo iz žrtve ponovno narediti tarčo za nov genocid. To je nedopustno, sramotno in izjemno nevarno.

Destruktivne politične sile poskušajo ustvarjati nevarne etnične delitve, vključno z ustvarjanjem tako imenovanega tretjega entiteta. Takšne nerazumne politike so v 90. letih povzročile ogromno zlo in jih je treba izkoreniniti, saj lahko ponovno povzročijo spopade in trpljenje - govori Bećirović.

Spomnil je, da je bil nedavno v Zagrebu organiziran shod, na katerem so ponovno risali zemljevide etničnih delitev v Bosni in Hercegovini.

- Zato želim tukaj, v Varnostnem svetu ZN, biti zelo jasen: zagovarjanje etničnih delitev v Bosni in Hercegovini ni politika, to je neposredna grožnja miru.

Zgodovina nas uči, da so vsakič, ko so v Beogradu in Zagrebu risali zemljevide o delitvi Bosne in Hercegovine, stradali državljani in narodi moje države. Naša skupna obveznost in odgovornost je, da nikoli več ne dovolimo risanja meja po odprtih ranah.

Državljani in narodi Bosne in Hercegovine si zaslužijo mir, stabilnost in ekonomski napredek. Ena od pogostih političnih prevar protidaytonskih sil je izzivanje strahu pred unitarizmom v Bosni in Hercegovini.

Govoriti o nevarnosti unitarizma in centralizma v globoko decentralizirani Bosni in Hercegovini je povsem nesmiselno. Zastraševanje z domnevnim unitarizmom ima za cilj preusmeriti pozornost s stvarnih problemov Bosne in Hercegovine, poglobiti etnonacionalistične poskuse paralize državnih institucij in sabotirati evroatlantske in evropske integracijske procese.

Zato je treba tudi tukaj, na seji Varnostnega sveta ZN, jasno povedati, da je to politični narativ velikodržavnih protagonistov - je sporočil.

Danes se, je nadaljeval, ne obrača le kot predsedujoči Predsedstvu BiH, temveč tudi kot glas milijonov ljudi iz Bosne in Hercegovine, ki verjamejo v prihodnost.

- Naša prihodnost ni zgrajena na delitvah, temveč na znanju, inovacijah in dostojanstvu vsakega človeka. Moja vizija Bosne in Hercegovine je stabilna, varna, izobražena in digitalno razvita evropska država - družba skupnih vrednot, trajnostnega razvoja in močnih institucij.

Kaj je treba storiti v Bosni in Hercegovini? Prvič, v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom ter končnimi in zavezujočimi sodbami Ustavnega sodišča BiH, je državna lastnina last države Bosne in Hercegovine. O tem ne sme biti političnega trgovanja.

Drugič, potrebno je pristopiti k izvajanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. V tem procesu je nujno krepiti demokratično in multietnično državo Bosno in Hercegovino ter odpraviti vsako obliko diskriminacije državljanov.

Tretjič, Ustava BiH jasno opredeljuje nadrejenost države Bosne in Hercegovine nad entitetami. V tem kontekstu je pomembno sporočilo članic Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru, da je treba Ustav BiH v celoti spoštovati in da ima prednost pred entitetnimi ustavi in zakoni.

Četrtič, menim, da je pomembno, da Varnostni svet ZN tudi v letu 2026 sprejme Odločitev o podaljšanju mandata EUFOR/Althea. Prisotnost EUFOR-ja je pomembna za ohranjanje miru in stabilnosti v Bosni in Hercegovini, pa tudi v regiji.

Petič, za stabilnost in varnost Bosne in Hercegovine in regije je pomembno pospešiti pot Bosne in Hercegovine v polnopravno članstvo Nata in EU.

Šestič, skrajni čas je, da mednarodna skupnost in visoki predstavnik ustavita protidaytonske poskuse ogrožanja državnih institucij Bosne in Hercegovine.

Na primer, pomembno je preprečiti poskuse entitete Republika srbska, da bi ugasili Javni radiotelevizijski servis Bosne in Hercegovine kot neodvisnega oddajnika na državni ravni.

Na koncu se v imenu državljanov Bosne in Hercegovine iskreno zahvaljujem prijateljem naše države. Nismo pozabili pomoči, ki smo jo prejeli od mnogih držav članic ZN.

Bosna in Hercegovina to ceni in ne pozablja. Ohranjajmo skupaj mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini in regiji - je zaključil svoje nagovor Denis Bećirović.