Bećirović predložil državni zakon o transportu zemeljskega plina, regulatorju in notranjem trgu v BiH

(Patria) - Član Predsedstva BiH Denis Bećirović je danes v uradno proceduro posredoval predlog državnega zakona o transportu zemeljskega plina, regulatorju in notranjem trgu v Bosni in Hercegovini. To je prvič, da se od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma predlaga celovita ureditev sektorja zemeljskega plina v Bosni in Hercegovini.

Prejšnji, neuspeli poskusi delne ureditve tega področja s poenoteno zakonodajo za področji električne energije in zemeljskega plina, in sicer samo za segment regulatorja električne energije in zemeljskega plina, so predstavljali neustrezen pristop k tako pomembnim segmentom energetskega sektorja v Bosni in Hercegovini. Na tak način se ni bilo mogoče odzvati na obveznosti Bosne in Hercegovine do tretjega energetskega svežnja EU, niti na obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. To vsekakor ni način delovanja države kandidatke, ki čimprej želi odpreti pristopna pogajanja z EU.

Zakon, ki ga je Bećirović posredoval v proceduro, je v celoti usklajen z relevantno pravno dediščino in najboljšimi poslovnimi praksami EU, pri njegovi izdelavi pa je sodelovala celotna ekipa uglednih strokovnjakov s tega področja, pod vodstvom BH Plina, EU in mednarodnih strokovnjakov s tega področja.

V obrazložitvi zakona je med drugim navedeno naslednje:

„V Bosni in Hercegovini niso bili sprejeti ustrezni zakoni in drugi nujni predpisi, ki bi urejali pravni okvir za upravljanje, organizacijo, reguliranje, spremljanje in nadzor dejavnosti, povezanih z zemeljskim plinom, v okviru pristojnosti države Bosne in Hercegovine.

Ustava Bosne in Hercegovine (Ustava) s svojimi relevantnimi določbami (predvsem člen 1.4 in člen 3.4) vzpostavlja enotni trg in jamči gibanje blaga, storitev, kapitala in oseb, ter opredeljuje pristojnosti in odnose znotraj Bosne in Hercegovine in njenih sestavnih enot, tako da entitete ne bodo ovirale polne svobode gibanja oseb, blaga in kapitala po vsej Bosni in Hercegovini, niti nobena entiteta ne bo vzpostavila kakršnih koli nadzorov na administrativni meji med entitetami.

Poleg tega sta se Republika Bosna in Hercegovina in entiteti s Prilogo IX Mirovnega sporazuma, Sporazumom o ustanovitvi javnih korporacij v Bosni in Hercegovini, dogovorili o ustanovitvi Komisije za javne korporacije, s ciljem ustanovitve javnih korporacij Bosne in Hercegovine za upravljanje skupnih javnih objektov, kot je upravljanje komunalnih, energetskih, poštnih in komunikacijskih objektov, v dobrobit države in obeh entitet.

S členom 3. tega sporazuma je neposredno ustanovljena Korporacija za promet Bosne in Hercegovine s sedežem v Sarajevu, prevzeta pa je tudi obveznost nujne ustanovitve javne korporacije za organizacijo in upravljanje prometnih objektov, kot so ceste, železnice in pristanišča, ter drugih javnih korporacij za upravljanje komunalnih, energetskih, poštnih in komunikacijskih objektov, ki bodo v celoti sodelovale z vsemi organizacijami, vključenimi v izvajanje mirovne rešitve, ali na drug način pooblaščenimi s strani Varnostnega sveta ZN, vključno s Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Izhajajoč iz izrecne potrebe po ustrezni zakonski ureditvi pravil v zvezi z organizacijo, delovanjem in poslovanjem notranjega trga zemeljskega plina, transportom in trgovino z zemeljskim plinom na celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine, kot tudi potrebe po zakonski ureditvi poslovanja subjektov za zemeljski plin, ki so predmet ureditve tega zakona, ter poslovanja in pristojnosti Državne regulatorne komisije kot Državnega regulatorja in drugih relevantnih organov in institucij, kot tudi medsebojnih odnosov med subjekti za zemeljski plin, ter njihovih odnosov z Državnim regulatorjem in sodelovanja regulatornih organov in drugih pristojnih institucij, ki delujejo v sektorju zemeljskega plina Bosne in Hercegovine, so dodatni razlogi za sprejetje tega zakona o transportu
zemeljskega plina, regulatorju in notranjem trgu v Bosni in Hercegovini, vse z namenom pospešitve gospodarskega in splošnega ekonomskega razvoja države, v dobro vseh njenih državljanov in narodov.

Poleg tega je kot dodaten pogoj postavljen tudi madridski kriterij (opredeljen na
srečanju Evropskega sveta v Madridu leta 1995), znan kot administrativni kriterij, ki zahteva prilagoditev administrativne strukture, s ciljem ustvarjanja pogojev za postopno in nemoteno integracijo, oziroma krepitev sposobnosti in ustvarjanje učinkovitega državnega upravnega sistema za učinkovito uporabo in implementacijo acquisov in drugih obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji.

Izhajajoč tudi iz navedenih obveznosti, so bili pri izdelavi tega zakona zagotovljeni uporaba in prevzem pravne dediščine Evropske unije (člen 2. Predloga zakona), na način, da so bili prevzeti direktivi za zemeljski plin, ki sestavljajo acquis communitaire o zemeljskem plinu v okviru regulativnega okvira Energetske skupnosti, s tem pa se v zakonodajo Bosne in Hercegovine prevzemajo relevantni pravni akti Evropske unije in s tem prilagaja administrativna struktura Bosne in Hercegovine na poti k njenemu polnopravnemu članstvu v EU.

Dodatno, s podpisom Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Bosno in Hercegovino in Evropsko unijo (EU), ki pomeni krepitev političnih, ekonomskih in institucionalnih odnosov med BiH in EU, ter Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti med Bosno in Hercegovino in Evropsko skupnostjo, izhajajo konkretne obveznosti, ki so v skladu z navedenimi določbami Ustave, pravno dediščino EU in najboljšimi poslovnimi praksami.

Ena od temeljnih obveznosti Bosne in Hercegovine je tudi uskladitev energetskega sektorja s t.i. Tretjim energetskim svežnjem EU, prilagojenim za uporabo v državah pogodbnicah Energetske skupnosti (EnC).

Očitno je, da dosedanja dinamika, dometi in splošno stanje izpolnjevanja
vseobvezujočih ustavnih in prevzetih pogodbene obveznosti Bosne in Hercegovine niso na zadovoljivem nivoju. Še posebej se to nanaša na del energetskega sektorja, tj. sektor zemeljskega plina v Bosni in Hercegovini.

Kot rezultat je sektor zemeljskega plina trenutno neustrezno in nezadostno urejen, predvsem zaradi neobstoja ustrezne zakonske in regulativne podlage na državni ravni, kar povzroča celo vrsto negativnih ekonomskih, pravnih in drugih posledic.

To je bilo ustrezno poudarjeno tudi v Analitičnem poročilu Evropske komisije, 2019 (v prilogi dokumentu: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Mnenje Komisije o vloženi prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji), kjer je navedeno, da je „sektor zemeljskega plina še en primer, kjer fragmentirana regulativa (na ravni entitet) preprečuje razvoj ustreznega celodržavnega pravnega okvira in skupnega trga, kar zavira konkurenco“.

Prav tako se je izkazalo, da je uzurpiranje državnih pooblastil s strani entitet v praksi pogubno za vzpostavitev enotnega trga v Bosni in Hercegovini, ter odpira prostor za pravno in ekonomsko nasilje.

Glede na to je nesprejemljivo, da se je tako kompleksno področje poskušalo urediti s skupnim zakonom za področji električne energije in zemeljskega plina, in sicer v enem njunih specifičnih segmentov, tj. vprašanje regulatorja električne energije in zemeljskega plina, medtem ko se transport in trg zemeljskega plina, kot tudi druga relevantna vprašanja za omenjeni sektor, niso obravnavala v dosedanjih prizadevanjih za njegovo ureditev.

Zato pristop združene rešitve sektorja električne energije in zemeljskega plina nima opravičila, niti ni prinesel konkretnih rezultatov, glede na to, da so se aktivnosti na izdelavi in sprejemanju Zakona o regulatorju električne energije in zemeljskega plina, transportu in trgu električne energije v BiH začele leta 2015, omenjeni zakon pa se do danes ni znašel v parlamentarni proceduri.

Na isti poziciji je uradno tudi Sekretariat Energetske skupnosti, kar potrjuje dopis prejšnjega direktorja EnC, g. J. Kopača z dne 16.06.2016 vsem relevantnim državnim in entitetskim ministrstvom, v katerem se izrecno zahteva, da se področje zemeljskega plina obravnava ločeno od sektorja električne energije.

Poleg potrebe po ureditvi sektorja zemeljskega plina v Bosni in Hercegovini s posebnim državnim zakonom, je iz obravnavanih verzij besedila Zakona o regulatorju električne energije in zemeljskega plina, transportu in trgu električne energije v BiH očitno, da poleg obstoječih določb, ki se nanašajo na plinski sektor, ostaja nerešenih celo vrsto vprašanj, brez katerih ni mogoče izpolniti ustavnih in pogodbenih obveznosti Bosne in Hercegovine in brez katerih ni mogoče preprečiti obstoječega nepoštenega tržnega delovanja in nastopa.

Ob upoštevanju vsega navedenega je 07.02.2023. član Predsedstva BiH
Bećirović Predsedstvu BiH predlagal “Priporočilo za izdelavo in sprejetje zakona o plinu Bosne in Hercegovine”, ki je bilo sprejeto na 3. redni seji Predsedstva BiH z dne 22.02.2023. V spremljajoči odločitvi in sklepih so opredeljene konkretne naloge, dodeljene pristojnim organom, predvsem Svetu ministrov BiH in Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, katerih niso ustrezno izpolnili, niti v predvidenih časovnih rokih.

Na koncu, Predlog zakona o transportu zemeljskega plina, regulatorju in notranjem trgu v Bosni in Hercegovini je bil pripravljen v skladu z Enotnimi pravili za izdelavo pravnih predpisov v institucijah Bosne in Hercegovine “Uradni list BiH”, št.: 11/05, 58/14, 60/14, 50/17, 70/17 in 10/21, ter se kot takšen posreduje Predsedstvu Bosne in Hercegovine v obliki in vsebini Predloga zakona s polnim obrazloženjem, zaradi njegove obravnave in sprejetja v skladu s Poslovnikom o delu Predsedstva BiH.“