Bećirović v Bakuju: V boju s podnebno krizo bodimo na isti strani

(Patria) - Predsedujoči Predsedstva BiH Denis Bećirović se je danes obrnil na Konferenciji ZN o podnebnih spremembah (COP29).

V nadaljevanju besedila preberite, kaj vse je v svojem nagovoru Bećirović sporočil udeležencem srečanja v Bakuju.

Najprej se zahvaljujem gostiteljem, Azerbajdžanu in Združenim narodom, za organizacijo te pomembne konference.

Stanje, v katerem se nahaja naš planet, je zaskrbljujoče. Pospešene podnebne spremembe so posledica neodgovornega človekovega delovanja.

Z industrializacijo Zemlje je človek ogrozil naravo in s tem ogrozil tudi samega sebe. Pot, po kateri se trenutno giblje naša civilizacija, vodi v katastrofo.

Eden ključnih problemov današnjega časa je popolna erozija morale. Priče smo, da nekatere velike države pridigajo o raju, a prakticirajo pekel. Zaradi takšne politike trpijo tako ljudje kot narava.



Ena največjih ovir v boju proti podnebni krizi je državni egoizem. Na žalost nekatere države menijo, da to ni kritično vprašanje za sedanjo generacijo, in njegovo reševanje prelagajo na prihodnje generacije.

Ta način razmišljanja je globoko napačen. Izzivi so za vsako od naših držav različni, a cilj je skupen. V boju s podnebno krizo bodimo na isti strani.

Naraščajoča podnebna kriza od nas zahteva spremembe v sistemu vrednot. Za blažitev podnebne krize je med drugim potrebno, da se osredotočimo na odgovornejše politike, ki spodbujajo varstvo narave, izboljšanje standardov zelenega financiranja, krepitev podnebne diplomacije, izobraževalne programe, ki bodo spodbujali podnebne inovacije, in opolnomočenje nove generacije podnebnih voditeljev.

Bosna in Hercegovina je odločena prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, doseči podnebno nevtralnost, izvesti energetsko tranzicijo in prispevati k izvajanju Pariškega podnebnega sporazuma.

Bosna in Hercegovina aktivno dela na sprejetju Integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Dokument opredeljuje strateško opredelitev Bosne in Hercegovine v procesu dekarbonizacije energetskega sektorja do leta 2030, z jasnim horizontom do leta 2050.

Na koncu ne pozabimo, Zemlja ne pripada človeku, ampak človek pripada Zemlji. Nadaljujmo naš boj proti podnebnim spremembam. To je boj za našo prihodnost.