Becirović: Zahod se mora upreti ponovnemu rojstvu Miloševićeve politike

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, dr. Zijad Becirović, je v intervjuju za novinarsko agencijo Patria dejal, da ne vidi "potrebe po ponovnem izumljanju kolesa in iskanju posebnih rešitev po tem, ko je PIC zavzel takšno stališče".

- Visoki predstavnik bi moral razveljaviti vse odločitve organov vlade RS v zvezi z referendumom, uporabil bi moral bonnska pooblastila, saj je PIC očitno zavzel stališče, ki to omogoča Valentinu Inzku. Niti mednarodna skupnost niti visoki predstavnik se ne bi smela skrivati za lokalnimi institucijami, bodisi ustavnim sodiščem ali tožilstvom BiH. Zdaj je jasno – to so dejavnosti proti Daytonu.

- Vsak poskus ali dejavnost organiziranja referenduma po prepovedi visokega predstavnika mora biti kaznovan. Po prepovedi referenduma s strani visokega predstavnika, če bosta Milorad Dodik in Aleksandar Vučić nadaljevala z dejavnostmi v zvezi z organizacijo referenduma, bo jasno, da Srbija išče konflikt z zahodnimi državami in Natom, pravi Becirović.

Meni, da bi to dalo pravico tistim, ki menijo, da Rusija stoji za takšnimi poskusi, torej da je to morda podoben scenarij kot v Ukrajini in drugih državah.

- Zdi se, da se je Srbija zapletla v nekaj, iz česar bo težko izstopila. Po nekaterih mednarodnih virih se trenutno pripravljajo dokumenti, ki bodo razkrili nekatere hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Vučić in Dodik postajata ponovno utelešenje 90. let prejšnjega stoletja, ko je bil Milošević "šef" vseh konfliktov na Balkanu, pravi Becirović.

Predlaga, naj si natančno ogledamo najnovejša poročila o konfliktih v srbskem ministrstvu za notranje zadeve.

- Ta poročila so pomagala odkriti srbske obveščevalce v BiH, vključno s Srebrenico, med napadom na Vučića. 

- Spomniti se je treba leta 1989 in 1990, ko so srbski varnostniki vohunili po BiH in ko se je takratna vlada BiH odzvala. Danes potekajo skupne policijske vaje Srbije in RS v BiH, nekaj podobnega kopanju jarkov in artilerijskih položajev okoli Sarajeva takrat, ko je bilo bosanskemu javnosti poslano sporočilo, da "nimajo kaj skrbeti".

Ali Srbija danes počne isto, kar je takrat počel Slobodan Milošević?

Zahod se mora upreti ponovnemu rojstvu Miloševićeve politike v 21. stoletju. Srbija pošilja diplomatske note v BiH vsakič, ko je objavljen kakšen video posnetek z gorečo srbsko zastavo. Zdaj, ko obstajajo trdni dokazi o številu srbskih vohunov v BiH, ni nobenega znaka zunanje politike BiH do Srbije. Zakaj je tako? Verjetno zato, ker bosanski zunanji minister Igor Crnadak še vedno preiskuje, kdo iz njegovega ministrstva je pomagal obeležiti obletnico genocida v Srebrenici, ali pa je zunanja politika zaskrbljena zaradi nečesa drugega?, se sprašuje Becirović. 

Poudaril je, da je Zahod vložil ogromno truda, sredstev in časa, da bi ustavil vojno v BiH, in to v času, ko je bila Rusija na kolenih. 

- Zahod si ne sme dovoliti ponovitev Miloševićevega scenarija. Težko je razumeti bošnjaško politiko, ki misli – ko ni Miloševića in JLA, ni nevarnosti za BiH. Miloševića fizično ni več, vendar obstajajo nekateri zvesti privrženci v Srbiji, pa tudi Putin in nekoliko močnejša Rusija, je pojasnil Becirović.

Beograjsko srečanje razkriva namere Srbije

- Današnje srečanje v Beogradu med Nikolićem in Vučićem s srbskimi voditelji iz Republike Srbske govori samo zase in razkriva, do kakšne mere se Srbija želi vmešavati v zadeve BiH. To je jasno tudi uradnemu Bruslju in Washingtonu. To bo v prihodnosti oslabilo položaj Aleksandra Vučića v Srbiji in regiji. Bojim se, da bo razveljavil vse dobro, kar je storil, za kar mu je mednarodna skupnost priznala zasluge. V tem primeru imata Vučić in Srbija največ za izgubiti, je zaključil Becirović.