Bećirović: Suverenost države Bosne in Hercegovine je bila potrjena devetkrat v Daytonskem sporazumu!

(Patria) - Denis Bećirović, član Predsjedništva BiH se je oglasil, in sicer ob nadaljevanju plasiranja neutemeljenih trditev, da država Bosna in Hercegovina „nima suverenosti“ ali da država „ima samo del izpeljane suverenosti“ od entitet. Bećirović poudarja, da je nujno izpostaviti naslednja neizpodbitna dejstva:

1. Suverenost se v Splošnem okvirnem sporazumu za mir v Bosni in Hercegovini
omenja devet (9) krat. Vseh devet omemb se nanaša na državo Bosno in
Hercegovino. Nobena na bosanskohercegovske entitete.

2. Suverenost se omenja dvakrat (2) v glavnem delu Daytonskega sporazuma, dvakrat (2) v Prilogi 1-A, ki se nanaša na vojaška vprašanja in petkrat (5) v Prilogi 4, oziroma Ustavu BiH. Neposredno se omenja petkrat (5), vendar imata tudi dve (2) „posredni“ omembi: člen I 1., ki se nanaša na kontinuiteto, kar je zelo pomembno, in člen II 7., ki se nanaša na mednarodne sporazume, v katerem je poudarjeno, da bo Bosna in Hercegovina ostala ali postala pogodbenica mednarodnih sporazumov, navedenih v Prilogi 1 k Ustavu BiH. To je neposredna potrditev državne suverenosti.

3. Posebej pomembno je, da sta glavni tekst Daytonskega sporazuma in Priloga 1, poleg Priloge 10, dela Daytonskega sporazuma, katerih podpisnici sta tudi Republika Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija, katere pravni naslednik je Srbija.

4. Srbija se je, enako kot Hrvaška, torej skozi glavni del Sporazuma in Prilogo 1 Daytonskega sporazuma, kar štirikrat (4) zavezala, da bo spoštovala suverenost
Republike Bosne in Hercegovine (katere pravno obstoj je nadaljevala ista država
pod imenom Bosna in Hercegovina). Še več, Srbija se je v členu I. Daytonskega
sporazuma zavezala, da bodo „stranke v celoti spoštovale suvereno enakost druga druge“.

5. Glede na „suvereno enakost“ Bosne in Hercegovine in Srbije, kar je Srbija s svojim podpisom priznala, je popolnoma nevzdržna teza, da Bosna in Hercegovina črpa suverenost od entitet ali da je suverenost Bosne in Hercegovine v kakršni koli meri zmanjšana ali na kakršen koli način drugačna od suverenosti Srbije.

6. Prav tako člen 10. Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini izpušča Hrvaško in se osredotoča na Bosno in Hercegovino in Srbijo, pri čemer določa, da bosta ti državi „priznavali druga drugo kot suvereni in neodvisni državi (…)“. Priznanje suverenosti teh dveh držav je bilo vzajemno in enako.

7. Priloga 1. je nato izrecno določila, da bodo vse oborožene sile na ozemlju Bosne in Hercegovine „delovale v skladu s suverenostjo in teritorialno celovitostjo Bosne in Hercegovine“, kar je takrat vključevalo tudi sile sosednjih držav, ki se niso umaknile z državnega ozemlja Bosne in Hercegovine v roku 30 dni.