Bećirović o Pelješkem mostu: Potrebujemo prehod do odprtega morja, BiH ni samo center Sarajeva

Iz hrvaške vlade trdijo, da ne bodo odstopili od gradnje Pelješkega mostu, ki bi povezal Dubrovačko-neretvansko županijo s kopensko potjo do preostalega dela Hrvaške, ne glede na opozorila, da bi ta most zaprl dostop Bosni in Hercegovini do odprtega morja, Hrvaška pa bi s tem kršila člen 7 in člen 10 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v ponedeljek med obiskom otoka Hvara izjavil, da je most – za katerega je Evropska komisija pod sumljivimi okoliščinami namenila približno 357 milijonov evrov – za Hrvaško strateško vprašanje, ne glede na odzive iz Bosne in Hercegovine.

Takšno stališče premierja Plenkovića so nekateri analitiki ocenili kot nesosedsko in zelo predrzno do Bosne in Hercegovine. Hrvaška ureja svojo državo na račun sosednje BiH, katere institucije se zaradi slabe politične klime v državi ne morejo upreti posegom iz Hrvaške.

Poslanec SDP v Parlamentu Bosne in Hercegovine Denis Bećirović v komentarju za agencijo Patria poudarja, da državnega vrha Bosne in Hercegovine ne bi smeli kritizirati in ustvarjati medijske gonje okoli napovedi, da bo sporni most zgrajen ne glede na nasprotovanje druge strani, ampak, pravi, morajo nujno sprejeti resne korake, ki bi zaščitili interese države Bosne in Hercegovine.

- Ključni organ, ki bi moral v tem primeru ukrepati, je Predsedstvo BiH, Parlament BiH ima prav tako svoj del pristojnosti, kot tudi Svet ministrov, ki bi moral delati več, kot dela zdaj. Pogosto so zaspani, ko gre za pomembna vprašanja za državo. Vprašanje državne suverenosti in ozemeljske celovitosti je pomembno za celotno Bosno in Hercegovino in njene državljane. Začeti moramo razvijati občutek za državo. In poleg tega je treba vedeti, da Bosna in Hercegovina ni samo tisto, kar se dogaja v središču Sarajeva ali katerega drugega mesta, BiH je vsak pedalj njenega ozemlja - meni Bećirović.

Pravi, da je v primeru spora glede Pelješkega mostu najpomembneje opredeliti nekaj ključnih stvari, potem pa bi se spor lahko rešil veliko preprosteje. Na prvem mestu, pravi Bećirović, je potrebno, da Hrvaška razume, da je Bosna in Hercegovina pomorska država. Gradnja mostu v Malostonskem zalivu bi jo spremenila v celinsko državo, kar bi pomenilo kršitev mednarodnih konvencij s strani Hrvaške, na katere se je Hrvaška jasno in glasno zavezala.

Kot predsedujoči državnega Parlamenta BiH v prejšnjem sklicu se spominja, da je o vprašanju Pelješkega mostu, ki je bil tudi takrat aktualna tema, v Zagrebu govoril s takratnim predsednikom Hrvaške Ivom Josipovićem, predsednikom Sabora Josipom Lekom in takratno zunanjo ministrico Hrvaške Vesno Pusić. Bećirović poudarja, da je takratna politika Hrvaške kazala veliko več razumevanja do BiH kot politika, ki jo vodi sedanja predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović.

- BiH ima svoje teritorialne vode in v skladu s konvencijami ZN ima pravico do priključnega koridorja od svojih teritorialnih vod vse do odprtega morja. To je ključno. BiH od tega ne sme odstopiti. Ker je to v interesu vseh državljanov Bosne in Hercegovine. Vsaka država bi branila svoje ozemlje - pravi Bećirović in dodaja, da smo takšno stališče lahko videli pred nekaj tedni prav v primeru spora med Hrvaško in Slovenijo.

- Priključni koridor BiH do odprtega morja je podvržen absolutni svobodi komunikacije in na njem je po konvencijah prepovedana kakršna koli gradnja umetnih otokov ali drugih objektov, ki bi lahko preprečevali dostop BiH do odprtega morja - dodaja Bećirović.

Končno, pravi, kako je mogoče, da Hrvaška omenja kakršno koli gradnjo v tem delu morja, ko pomorska meja med Hrvaško in BiH sploh ni določena.

Za Bećirovića je zelo pomembno, da BiH in Hrvaška pokažeta konkretne poteze s ciljem, da obe državi nadaljujeta z razvijanjem dobrososedskega sodelovanja. To sodelovanje, meni, nima alternative. Vendar je Bećirović jasen: dobrososedsko sodelovanje mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju pravic obeh držav, ne pa na kršenju ene države s strani druge.

- Treba se je pogovoriti s kolegi iz Hrvaške. To vprašanje je treba rešiti v obojestransko zadovoljstvo, in mislim, da je to mogoče. Dovolj je spoštovati mednarodne konvencije in medsebojno suverenost obeh držav.