Bećirović: Nikoli ne smemo obustaviti boj za zakonsko prepoved zanikanja in priznanja genocida

Predlog zakona o dopolnitvah kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, katerega predlagatelj je Denis Bećirović, bo na parlamentarni obravnavi 8. septembra 2017.

Trideset sedem združenj žrtev in organizacij civilne družbe iz vse Bosne in Hercegovine je podprlo ta predlog zakona o dopolnitvah kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine.

V besedilu tega zakona je predlagana prepoved zanikanja, priznanja in minimiziranja zločinov genocida, holokavsta, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu.

V besedilu predlaganega zakona je med drugim navedeno, da je prepovedano:

Javno odobravanje, priznanje, hudo zmanjšanje zločinov; 

Člen 172a.

1. Kdor javno prizna, odobri ali opravičuje zločin genocida, holokavsta, zločin proti človeštvu, vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu, ki jih je ugotovilo mednarodno ali domače sodišče, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.

2. Kdor kaznivo dejanje iz odstavka (1) tega člena stori kot uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, se kaznuje z zaporom od desetih mesecev do treh let.

Distribuiranje gradiva z namenom priznanja, minimiziranja, opravičevanja ali odobravanja zločinov; 

Člen 172b.

1. Kdor distribuira ali na drug način omogoči javnosti dostopno gradivo, ki javno priznava, minimizira, opravičuje ali odobrava holokavst, zločin genocida ali zločin proti človeštvu, ki ga je ugotovilo domače ali mednarodno sodišče, preko računalniških, medijskih, elektronskih ali drugih sistemov, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.

2. Kdor kaznivo dejanje iz odstavka (1) tega člena stori kot uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, se kaznuje z zaporom od desetih mesecev do treh let.

Zanikanje sodb;

Člen 172c.

1. Kdor zanika sodbe Meddržavnega sodišča pravice, Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Sodišča Bosne in Hercegovine, se kaznuje z zaporom do treh let.

2. Kdor kaznivo dejanje iz odstavka (1) tega člena stori kot uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 3 let.“.

V obrazložitvi predloga zakona o dopolnitvah kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine je navedeno tudi:

Priznanje genocida je v literaturi označeno kot „zadnja faza v izvršitvi genocida”. Priznavalci genocida želijo zadati zadnji udarec svojim žrtvam – zanikati, minimizirati, trivializirati, odobriti ali opravičiti zločin in s tem žrtve oropati vsaj posmrtne resnice. Številne države, soočene s tem pojavom, so se odločile, da priznanje genocida razglasijo za kaznivo dejanje.

Trenutno kar 11 držav Evropske unije (Avstrija, Belgija, Češka republika, Francija, Nemčija, Italija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) in Švica predpisujejo zanikanje holokavsta in drugih oblik genocida ali zločinov proti človeštvu kot kaznivo dejanje.

Evropska unija je prav tako sprejela ukrepe za inkriminacijo priznanja genocida. Najprej je s skupnim ukrepom 98/443/JHA določeno, da mora rasistično in ksenofobično vedenje predstavljati kaznivo dejanje v vseh državah članicah.

Nato je bil leta 2001 izdelan predlog okvirne odločbe o boju proti rasizmu in ksenofobiji. V tem dokumentu je v vedenje, ki se šteje za rasistično in ksenofobično, vključeno: ”javno podpiranje genocida ali zločinov proti človeštvu, kot so opredeljeni v Statutu Mednarodnega kazenskega sodišča”.

Ta predlog je Evropski parlament sprejel 23. 5. 2002.

Glede na prakso evropskih držav in Evropske unije ter ob upoštevanju dejstva, da je bil na ozemlju Bosne in Hercegovine storjen genocid, je sprejetje tega zakona obveznost naše države – navaja obrazložitev.