Bećirović: Nikoli ne smemo pristati na politiko zanikanja bosanskega jezika

Kandidat za člana Predsedstva BiH Denis Bećirović se je odzval na nadaljevanje protiustavne politike zanikanja bosanskega jezika.

Že vrsto let vztrajno pozivam, da izvoljeni funkcionarji v naši državi resno sprejmejo konkretne ukrepe glede protiustavnega in škandaloznega zanikanja bosanskega jezika. Na žalost za zdaj ni resnega odziva in ukrepov. Je mogoče, da ponovno tako lahkomiselno in naivno dojemamo nevarnost drznega zanikanja bosanskega jezika?

Demokratične sile v državi Bosni in Hercegovini in regiji se nikoli ne smejo utruditi v boju proti vsem nosilcem in konceptom izključevanja, diskriminacije, segregacije, krivice in ogrožanja temeljnih individualnih in kolektivnih človekovih pravic in svoboščin.

Menim, da je obveznost omenjenih sil, da vztrajajo pri doseganju najvišje ravni zaščite mednarodno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi sta še posebej pomembni pravica do izobrazbe in maternega jezika. Prav tako je to za nas v Bosni in Hercegovini tudi ustavna obveznost, saj je v členu II. Ustave BiH določeno, da se bodo pravice in svoboščine, predvidene v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, neposredno uporabljale v pravnem sistemu Bosne in Hercegovine, ter da imajo prednost pred drugimi domačimi pozitivnopravnimi predpisi.

Vladajoči krogi iz entitete RS bi morali upoštevati, da je zanikanje bosanskega jezika s strani entitetne vlade RS nezakonito in skrajno nedemokratično, saj niti ta vlada niti nihče drug nima pravice odločati o temeljnih svoboščinah in pravicah državljanov Bosne in Hercegovine. Nihče v Bosni in Hercegovini, in prepričan sem, da tudi ne v znanstvenem svetu na splošno, se ne bi spuščal v razpravo in polemiko z nepovabljenimi entitetnimi politiki, ki se spuščajo v nesprejemljivo in umazano delo, da odločajo celo o tem, ali obstaja in kako se imenuje jezik zgodovinsko popolnoma verificiranega naroda, ki s tem jezikom govori že več kot tisoč let, z njim piše že več kot osem stoletij in v katerem je ta narod ustvaril in svetu v dediščino zapustil ogromno duhovno in literarno bogastvo.

Tudi mednarodna skupnost nima pravice molčati pred tako nevarno in destruktivno politiko. Ime bosanski se je vedno uporabljalo in ga je narod jemal kot svojega in kot znano in prepoznavno jezikovno oznako pod imenom bosanski jezik na celotnem območju današnje Bosne in Hercegovine in tudi širše. Uporabljali so ga in navajali tako naši kot tuji učenjaki, kot bosanski, povsem enakopravno in normalno, tako kot na primer češčina, ruščina, poljščina, bolgarščina, hrvaščina in srbščina.

Pred vsakim govorom o nekem jeziku je treba povedati, da temeljna oznaka nekega naroda, torej tisto, kar ga določa in po čemer ga prepoznavajo in odlikujejo, in na kar je zadevni narod ponosen, je vsekakor njegov jezik. Resnično, kako bi bilo brez jezika, si upamo pomisliti? Brez njega zares ne bi bilo ne pisane književnosti, ne ustne tradicije, ne kulture, ne zapisov o preteklosti, s tem pa ne naroda. Trajanje in bit nekega naroda določa vsekakor tudi njegova skrb za jezik. Od tod se je pri vsakem vsaj malo odraslem in zdravem narodu in družbi jezik ohranjal, negoval, pazil, normiral in varoval. Takšen je bil primer in ostal tudi v naši domovini Bosni in Hercegovini. Naš materni jezik, bosanski, se je tako ohranil skozi številne preizkušnje in stoletja vse do današnjih dni, v katerih smo mi, evo, njegovi neposredni govorci.

Bilo je veliko poskusov, da bi zatrli in izbrisali ime jezika, ki ga govorimo. Od prvih desetletij 20. stoletja pa vse do danes traja mučen in odprt poskus – zločin, da bi se bosanski jezik za vedno izbrisal in tako za vedno izginil. Vendar zanikovalci bosanskega jezika in države Bosne in Hercegovine niso uspeli in so doživeli zgodovinski poraz.

Suverena pravica vsakega naroda je, da svoj jezik imenuje s svojim zgodovinskim imenom, ki je zanj razumljivo in blizu ter ki ima zanj dejansko zgodovinsko verodostojnost. Najnovejše ideološko oblikovane zgodbe o bosanskem jeziku se le uvrščajo v ta dolgoletni nacionalistični mozaik nečastnega zanikanja vseh oblik bosanskohercegovske posebnosti pod krinko tako imenovane znanosti. Zanikanje jezika je enako zanikanju naroda in njegovega celotnega duhovnega in kulturnega izročila, oblikovanega v maternem jeziku; zanikanje bosanskega jezika je zanikanje pravice do življenja državi Bosni in Hercegovini, pravice do nacionalne dostojanstva, pravice do mirnejše prihodnosti.

Za bosanskohercegovske državljane, ki govorijo bosanski jezik, ni sprejemljivo, da bi kdo od izvoljenih predstavnikov na katerikoli ravni in v katerikoli instituciji sklepali kompromise glede imena bosanskega jezika in poskusov, da bi ga zamenjali z nekimi protiustavnimi izrazi, ki so bili izmišljeni v Beogradu – pravi Bećirović.