Bećirović: Neusvojitev britanske resolucije je nevarna za BiH, nujno mora postati članica Nata

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, mag. sc. Zijad Bećirović, je analiziral neusvojitev resolucije o Srebrenici v Varnostnem svetu ZN, piše bh. novinska agencija Patria.

Bećirović meni, da je Srbija izkoristila Rusija, ne obratno.

- Dokazovanje ruskih mišic na Balkanu najmanj potrebuje Srbija. Račun bodo plačali državljani Srbije, s tem dejanjem pa je Milorad Dodik najverjetneje začel politično demontažo Republike Srbske (RS). Predlog britanske resolucije, v kateri niso omenjene države ali narodi, razen tistih, ki so se sami prepoznali v resoluciji, je Rusiji služil, da je iz Srbije naredila rusko gubernijo. S Tomislavom Nikolićem in Dodikom obstajajo realne možnosti za politično krizo, podobno tisti iz konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj oba predstavljata reinkarnacijo Slobodana Miloševića in Radovana Karadžića.

V takšnem ozračju obstaja realna nevarnost za Bosno in Hercegovino ter njen najštevilčnejši narod. Varnostni svet ZN je z neusvojitvijo britanske resolucije pokazal, da je možen scenarij za BiH, podoben takratnemu scenariju za bivšo SFRJ, torej da se poskusijo ponoviti akcije razdora BiH in s tem tudi možni novi zločini. BiH mora nujno postati članica Nata. Brez Nata je prihodnost BiH precej negotova, tudi druge države v okolici pa morajo po pospešeni proceduri postati članice Nata.

Znano je, da je Srbija opazovalka v vojaški zvezi, ki jo je Rusija sklenila z več državami nekdanje ZSSR. Draganu Čoviću (HDZ) iz BiH mora biti jasno, da ne more podpirati Rusije oziroma Dodika v BiH. Čović s takšnim političnim delovanjem neposredno spodkopava tudi Republiko Hrvaško. Britanska resolucija je le pokazala, da je BiH v veliki nevarnosti, in politična vodstva, ki podpirajo članstvo v EU in Natu, še posebej Bošnjaki, morajo nadaljevati delo in vztrajati pri pospešenem vstopu v Nato. Ruski veto je "nagrada" Srbiji in Republiki Srbski za zavrnitev oziroma oviranje pridruževanja zvezi Nato. Ta "nagrada" se lahko spremeni v "kazen".

Neusvojitev britanske resolucije je sprožila veliko večje reakcije, kot bi jih povzročila sama usvojitev resolucije, in to je zelo pomembno, saj so tisti, ki menijo, da so z vlaganjem ruskega veta dosegli zmago, v osnovi največji poraženci.

Še posebej je pomembna sprejeta resolucija o Srebrenici Evropskega parlamenta (EP) in ameriškega Kongresa ter sodbe haaškega sodišča (ICTY) in Meddržavnega sodišča pravice (IJC), ki so sodno dokazale storjeni genocid v Srebrenici, kar ruski veto dodatno diskreditira Rusijo v mednarodni skupnosti, saj ne spoštuje odločitev ICTY in IJC, katerih soustanoviteljica je bila. Rusija tako še naprej krši mednarodno pravo, tako kot je nedavno nezakonito, v nasprotju z mednarodnim pravom, anektirala Krim.

Glasovanje v Varnostnem svetu ZN je pokazalo, da mora ta organizacija izvesti temeljito reformo. Na tem še posebej vztrajajo Nemčija, Indija in Brazilija. Potrebno je reformirati tudi Varnostni svet ZN, še posebej pa rešiti vprašanje (zlo)uporabe veta. ZN so bili ustanovljeni leta 1945 in gre za rigidno in zastarelo organizacijo, ki ne more odgovoriti potrebam in sodobnim izzivom. Veliko se je spremenilo od leta 1945 in reforma mora vsebovati ter odražati realno stanje svetovne skupnosti. Tako na primer v Varnostnem svetu ZN nimamo predstavnika Afrike, Latinske Amerike ali predstavnika islamskih držav.