Bećirović: Judje v BiH so sestavni del multikulturnega bistva naše domovine

(Patria) - Član Predsedstva BiH Denis Bećirović je govoril s predsednikom Judovske skupnosti v Bosni in Hercegovini Jakobom Fincijem, predsednikom Judovske občine Sarajevo Borisom Kožemjakinom in predsednikom „La Benevolencije“ Vladimirom Andrleom o trenutnem statusu Judov v Bosni in Hercegovini ter o njihovem večstoletnem prispevku k bosanskohercegovski multikulturni družbi.

V najtežjih časih za Bosno in Hercegovino so Judje trdno stali ob ideji Bosne kot dežele enotnosti različnosti. Danes se tudi bosanskohercegovski Judje, skupaj z drugimi državljani Bosne in Hercegovine, soočajo s posledicami migracij in znatnim odlivom mladih.

Bećirović je med obiskom sedeža Judovske skupnosti v Sarajevu dejal, da so Judje v zadnjih 450 letih sestavni del bosanskohercegovske družbe. Prihod Sefardskih Judov v Bosno in Hercegovino v drugi polovici 16. stoletja je pomembno prispeval k multikulturnemu značaju bh. družbe. Z sprejemom Judov, ki so bili izgnani iz Španije, je Bosna in Hercegovina pokazala, da je bila v tistem trenutku ena najodprtejših držav v Evropi.

„Storili bomo vse, da se bo sodobna bosanskohercegovska družba razvijala na temeljih multikulturalnosti, polnih svoboščin in enakopravnosti, v kateri se nihče posameznik in nobena skupina ne sme počutiti ogroženo“, je zaključil Bećirović.

Krepitev državnih institucij in dosledno izvajanje domačih in mednarodnih sodnih odločb bo zagotovilo vladavino prava in enakopravnost vseh državljanov Bosne in Hercegovine.

Jakob Finci se je zahvalil za obisk in poudaril, da je država Bosna in Hercegovina zagotovila Judom polno varnost, ter da so člani Judovske skupnosti stoletja skupaj z drugimi gradili in varovali svojo domovino Bosno in Hercegovino. Vendar pa še vedno obstajajo močne ne-demokratične sile, ki preprečujejo demokratizacijo države in njen napredek k evropskim in evroatlantskim integracijam. Prav 22. decembra 2023. bo minilo 14 let od sprejetja in neizvajanja sodbe „Sejdić-Finci“, ki zagotavlja pravico vsakemu državljanu Bosne in Hercegovine, da izvoli in je izvoljen na demokratičnih volitvah. Odločba, ki jo je sprejelo Evropsko sodišče za človekove pravice, še vedno ni izvedena, kar neposredno vpliva na pravice državljanov, ki ne pripadajo
narodom, ki sestavljajo Daytonski mirovni sporazum.

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno pospešiti in okrepiti delo Medverskega sveta v Bosni in Hercegovini ter močneje spodbujati dialog in strpnost v bosanskohercegovski družbi.